Železnodobni stolp na Ostrem vrhu in severne kraške zapore
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.72.15Ključne besede:
Kras, gomile, železna doba, utrdbePovzetek
Niz kamnitih gomil na severnem kraškem robu je C. Marchesetti v začetku 20. stoletja razložil kot bronastodobne grobne gomile. S. Gabrovec jih je vključil v kaštelirsko kulturo srednje bronaste dobe in jih primerjal s podobnimi is- trskimi grobnimi gomilami.
Zaščitna izkopavanja gomile na Ostrem vrhu so l. 1992 razkrila ovalno zgradbo premera 11 m, grajeno v suhozidni tehniki. Obodni zid je bil širok med 1,5 in 2,5 m, v višino pa je bil ohranjen do 1,9 m. V zidu so se ohranile zunanje in notranje niše za nosilne lesene tramove, kar kaže na leseno nadgradnjo kamnite zgradbe, verjetno stolpa. Jama za nosilni tram v osrednjem delu stolpa dokazuje, da je bil tudi nadstrešen. Niz radiokarbonskih datacij kaže na mlajšehalštatsko starost izgradnje in uporabe stolpa.
Verjetno je bila vzdolž severnega kraškega roba zgrajena vrsta stolpov, ki so bili skupaj z nizom manjših, močno utrjenih gradišč namenjeni nadzoru dostopa in obrambi ozemlja centralnih gradišč kraške kulturne skupine med 6. in 4. st. pr. n. št.
Prenosi
Literatura
ANSl = Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 1975.
BAĆIĆ. B. 1960, Tumuli iz brončanog doba na Maklavunu i Žamnjaku u južnoj Istri. Jadranski zbornik 4, 200–204.
BITENC, P., T. KNIFIC 2001 (ur. / eds.), Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti. – Ljubljana.
BRATINA, P. 2007, Tomaj – arheološko najdišče Tabor. – Varstvo spomenikov. Poročila 43 (2006), 223–224.
BRATINA, P. 2008, Tomaj – arheološko najdišče Tabor. – Varstvo spomenikov. Poročila 44 (2007), 285.
BRATINA, P. 2014, Tomaj. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar (ur. / eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40, 587–593.
BRATINA, P. 2019, Štanjelski hrib v preteklosti. Pregled arheoloških raziskav. – V / In: E. Belingar (ur.), Štanjel, variacije v kamnu, 43–57, Ljubljana.
ČOVIĆ, B. 1983, Regionalne grupe ranog bronzanog doba. – V / In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, Bronzano doba. 114–190, Sarajevo.
DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. Prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem (Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – Dela 1. razreda SAZU 23.
FABEC, T., M. VINAZZA 2014, Štanjel. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar (ur. / eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40, 595–602.
GABROVEC, S. 1983, Srednje brončano doba. – V / In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, Bronzano doba. 40–51, Sarajevo.
GABROVEC, S. 1987, Notranjska grupa. – V / In: Praisto- rija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba. 151–177, Sarajevo.
GUŠTIN, M. 1973, Kronologija notranjske skupine (Crono- logia del gruppo preistorico della Notranjska (Carniola Interna)). – Arheološki vestnik 24 (1975), 461–506.
GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu / Zu den Anfängen der Eisenzeit an der nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17.
HÄNSEL, B., B. TERŽAN 1999, Brončanodobna kupolasta grobnica mikenskog tipa u Istri. – Histria archeologica 30, 69–107.
HÄNSEL, B., B. TERŽAN 2000, Ein bronzezeitliches Kup- -pelgrab außerhalb der mykenischen Welt im Norden der Adria. – Prähistorische Zeitschrift 75, 161–183.
LAHARNAR, B., E. LOZIĆ, B. ŠTULAR 2019, A structu- red Iron Age landscape in the hinterland of Knežak, Slovenia. – V / In: D. C. Cowley, M. Fernández-Götz, T. Romankiewicz, H. Wendling (ur. / eds.), Rural set- tlement. Relating buildings, landscape and people in the European Iron Age, 263–271, Leiden.
MARCHESETTI, C. 1903, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia. – Trieste (Reprint 1981: A. M. Rad- milli, D. Cannarella (ur. / eds.), Societa per la preistoria e protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 3).
MIHOVILIĆ, K. 1995, Reichtum durch Handel in der Hallstattzeit Istriens. – V / In: B. Hänsel (ur. / ed.), Handel, Tausch und Verkehr im bronze- und früheisen- zeitlichen Südosteuropa, Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 11, 283–329.
MLEKUŽ, D. 2019, Animate caves and folded landscapes. – V / In: L. Büster, E. Warmenbol, D. Mlekuž (ur. / eds.), Between worlds. Understanding ritual cave use in later prehistory, 45–66, Cham.
MUŠIČ, B., F. DIMC 1994, Magnetna susceptibilnost kot kvantitativni kriterij za razvrščanje arheoloških mate- rialov. – Arheo 16, 37–44.
RUARO LOSERI et al. 1977 = L. Ruaro Loseri, G. Steffè De Piero, S. Vitri, G. Righi 1977, La necropoli di Brežec presso San Canziano del Carso. Scavi Marchesetti 1896- 1900. – Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste, Monografie di Preistoria 1, Trieste.
SLAPŠAK, B. 1974, s.v.: Kobjeglava, Lukovec, Sveto, Škrbina. Sv. Katarina – Lipovnik in Škrbina. Sv. Martin. – Varstvo spomenikov 17–19/1, 187–192.
SLAPŠAK, B. 1985, Rodik. Raziskave Arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani / Ricerche del Seminario archeologico della Facoltà di Lettere di Lubiana. Arhe- ološka razstava / Mostra archeologica. – Trst/Trieste.
SLAPŠAK, B. 1995, Možnosti študija poselitve v arheolo- giji. – Arheo 17.
SLAPŠAK, B. 1997, Starejša zgodovina Rodika. – V / In: M. Pregelj (ur. / ed.), Rodik med Brkini in Krasom. Zbornik ob 350. letnici cerkve, 19–64, Koper.
SVOLJŠAK, D. 1984, Most na Soči (S. Lucia) e i suoi sistemi di difesa. – V / In: Preistoria del Caput Adriae, Atti del convegno internazionale. Trieste, 19-20 novembre 1983, 115–118, Trieste.
ŠAŠEL, J. 1981, Castellum Larignum (Vitr. 2,9,15). – Hi- storia 30, 254–256 (= J. Šašel, Opera selecta, Situla 30, Ljubljana 1992, 645–647).
TECCO HVALA, S. 2014, Lončene situle iz starejše železne dobe na območju Slovenije / Early Iron Age ceramic situlae from Slovenia. – V / In: S. Tecco Hvala (ur. / ed.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 323–339. [https:// doi.org/10.3986/9789610503651]
TECCO HVALA, S., B. ŠKVOR JERNEJČIČ 2017, Kulturna in družbena identiteta / Cultural and social identities. – V / In: S. Tecco Hvala, Molnik pri Ljubljani v železni dobi / The Iron Age site at Molnik near Ljubljana, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 36, 125–130, 166–170. [https://doi.org/10.3986/9789610503750]
TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula / Die Certosafibel. – Arheološki vestnik 27, 317–443.
TERŽAN, B. 1985, Poskus rekonstrukcije halštatske družbene strukture v dolenjskem kulturnem krogu / Ein Rekonstruktionsversuch der Gesellschaftsstruktur im Dolenjsko-Kreis der Hallstattkultur. – Arheološki vestnik 36, 77–105.
TERŽAN, B. 2015, Zgodnjelatenske prvine v poznem obdobju halštatske kulture na območju Slovenije – ka- zalci “diplomatskih stikov” v 5.–4. stol. pr. Kr.? – V/ In: Zbornik ob stoletnici akad. Antona Vratuše, Razprave 1. razr. SAZU 31, 59–87.
TERŽAN, B. 2016a, Obročasti nakit / Oggetti di ornamento ad anello. – V / In: B. Teržan, E. Borgna, P. Turk, Depo iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu / Il ripostiglio della Grotta delle Mosche presso San Canziano del Carso, Katalogi in monografije 42, 269–284.
TERŽAN, B. 2016b, Škocjan – kraj na stičišču svetov / San Canziano – crocevia di culture / Škocjan – at the meeting point of worlds. – V / In: B. Teržan, E. Borgna, P. Turk, Depo iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu / Il ripostiglio della Grotta delle Mosche presso San Canziano del Carso, Katalogi in monografije 42, 345–486.
TERŽAN, B. 2020, Dolenjska halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris / The Dolenjska Hallstatt Group. An introduction and brief outline. – Arheološki vestnik 71, 361–394.
TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2014, Poskus absolutnega datiranja starejše železne dobe na Slovenskem / Attempt at an absolute dating of the Early Iron Age in Slovenia. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar (ur. / eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40, 703–724.
TERŽAN, B., N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine / Contributto alla cronologia del gruppo preistorico di Santa Lucia. – Arheološki vestnik 24, 416–460.
TERŽAN, B., P. TURK 2005, The Iron Age Tower upon Ostri vrh. – V / In: G. Bandelli, E. Montagnari Kokelj (ur. / eds), Carlo Marchesetti e i castellieri 1903–2003: atti del convegno internazionale di studi, Castello di Duino (Trieste), 14-15 novembre 2003, 339–352, Trieste.
TERŽAN, B., P. TURK 2006, Kraški opazovalni in obrambni stolpi iz železne dobe. – Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju 77, 20–23.
TERŽAN, B., P. TURK 2014, Ostri vrh pri Štanjelu / Ostri vrh near Štanjel. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar (ur. / eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40, 603–610.
TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ OREL 1984–1985, Most na Soči (S. Lucia) 2, Katalogi in monografije 25/1–2.
TURK, P. 1992, Arheološke raziskave prazgodovinskega objekta na Ostrem vrhu - na Melišču. – Pozdrav iz KS Štanjel. Glasilo krajevne skupnosti Štanjel 5, 14.
TURK, P. 1998, Škocjan. – Varstvo spomenikov. Poročila 37 (1996), 120–121.
TURK, P. 2012, Arheologija. – V / In: B. Peric (ur. / ed.), Park Škocjanske jame, 104–117, Škocjan.
TURK, P., M. JEREB 2006, Poselitev Braniške doline v prazgodovini in rimskem obdobju: arheološka pri- čevanja. – V / In: Z. Jereb et al. (ur. / eds.), Kronika Rihemberka - Branika 2: zbornik strokovnih prispevkov s področja arheologije, zgodovine in umetnostne zgodo- vine, 9–18, Branik.
TURK, P., M. TURK 2019, Najstarejše zgodbe s stičišča svetov. – Ljubljana.
TURK, P., M. TURK 2021, The earliest stories from the crossroads. – Ljubljana.
VINAZZA, M. 2012, Prazgodovinska keramika z gradišča Volčji Grad – Debela Griža pri Volčjem Gradu – V / In: M. Guštin (ur. / ed.), Volčji Grad, 39–57, Komen.
VINAZZA, M. 2018, Pozabljeno starejšeželeznodobno grobišče iz Tupelč na Krasu? – V / In: M. Črešnar, M. Vinazza (ur. / eds.), Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. Zbornik pri- spevkov v čast Bibi Teržan, 381–388, Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
