Kulturna in časovna umestitev poznobakrenodobne ljubljanske kulture na Dežmanovih koliščih pri Igu
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.72.01Ključne besede:
Slovenija, Ljubljansko barje, Ig, Dežmanova kolišča, tretje tisočletje pr. Kr., ljubljanska kultura, keramika, okrasPovzetek
V članku so predstavljeni rezultati obširne raziskave poznobakrenodobnih najdb Dežmanovih kolišč pri Igu na Ljubljanskem barju. Podana sta pregled raziskav in problematika opredelitve te kulture. Na podlagi revizije keramičnega gradiva in arhivov ter nove tipološko-kronološke analize najdb z Dežmanovih kolišč so predstavljeni posodobljeni kulturološka in kronološka opredelitev ljubljanske kulture ter njen značilni repertoar keramičnih najdb. Poleg značilnih posod, praviloma okrašenih z vtiskovanjem na ploščat predmet navite niti, je v okvir na novo opredeljene ljubljanske kulture uvrščena tudi t. i. spremna lončenina, ki kaže na vplive predvsem kulture Somogyvár-Vinkovci z območja Karpatske kotline. V nekaterih posodah ljubljanske kulture odsevajo tradicija vučedolske kulture ter vplivi in morda s stiki s kulturami vrvičaste keramike, kroglastih amfor in zvončastih čaš.
Prenosi
Literatura
ANDRIČ et al. 2017 = M. Andrič, T. Verbič, J. Lomax, T. Tolar, Človekov vpliv na okolje v prazgodovini: primer z obrežja Ljubljanice pri Špici (Ljubljana) / Embankment of the Ljubljanica River at Špica (Ljubljana) and human impact on the environment in late prehistory. – Arheološki vestnik 68, 479–498.
BAGOLINI, B., A. PASQUALI, A. PEDROTTI 1985, Monte Mezzana (Conca di Terlago). – Preistoria Alpina 21, 268–272.
BALEN, J. 2005, Sarvaš – neolitičko i eneolitičko naselje / Sarvaš – Neolithic and Eneolithic settlement. – Katalozi i monografije Arheološkog muzeja u Zagrebu 2.
BáNDI, G. 1984, Somogyvár-gruppe. – In / V: N. Tasić (ed. / ur.), Kulturen der Frühbronzezeit das Karpatenbeckens und Nordbalkans (Kultura ranog bronzanog doba Kar- patskega basena i sevrnog Balkana), Balcano-Pannonica 22, 125–132.
BARFIELD, L. H. 1997–1998, The Moser Collection in the Naturhistorisches Museum, Vienna. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 11 (1999), 19–62.
BARFIELD, L. H. 2001, Beaker lithics in northern Italy. – In / V: F. Nicolis (ed. / ur.), Bell Beakers today. Pottery, people, culture, symbols in prehistoric Europe. Proceedings of the International Colloquium Riva del Garda (Trento, Italy) 11–16 May 1998, Vol. I, 507–518, Trento.
BATTAGLIA, R. 1958–1959, Preistoria del Veneto e della Venezia Giulia. – Bullettino di Paletnologia Italiana, Vol. fuori serie 67–68.
BENAC, A. 1948, Završna istraživanja u pećini Hrustovači. – Glasnik zemaljskog muzeja u Sarajevu 3, 5–41.
BENAC, A. 1961, Studien zur Stein- und Kupferzeit im nordwestlichen Balkan. – Bericht der Römisch-Germa- nischen Kommission 42, 1–170.
BERAN, J. 1992, A-Horizont und Kugelamphorenkultur. – In / V: M. Buchwaldek, C. Strahm (eds. / ur.), Die kontinen- taleuropäischen gruppen der Kultur mit Schnurkeramik, Acta Schnurkeramik Symposium 1990, Praehistorica 19, 35–41.
BESSE, M. 2004, Bell Beaker common Ware during the third Millenium Bc in Europe. – In / V: J. Czebreszuk (ed. / ur.), Similar but different. Bell Beakers in Euro- pa,127–148, Poznań.
BóNA, I. 1963, The cemeteries of the Nagyrév culture. – Alba Regia 2–3, 11–23.
BóNA, I. 1965, The Peoples of Southern Origin of the Early Bronze Age in Hungary 1–2. – Alba Regia 4–5, 17–63.
BONDáR, M. 1994, Eine frühbronzezeitliche Siedlung in Börzönce, Komitat Zala (Vorbericht). – Zalai Múzeum 5, 9–19.
BONDáR, M. 1995, Early Bronze Age settlement patterns in South-West Transdanubia. – In / V: B. M. Szőke (ed. / ur.), Archaeology and Settlement History in the Hahót Basin SW-Hungary, Antaeus 22, 197–268.
BONDáR, M. 2003, Kora bronzkori telep Nagykanizsa – Inkey kápolnán (Frühbronzezeitliche Siedlung von Na- gykanizsa – Inkey Kapelle). – Zalai Múzeum 12, 49–73.
BORGNA, E., P. CàSSOLA GUIDA 2009, Seafarers and Land-Travellers in the Bronze Age of the Northern Adriatic. – In / V: S. Forenbaher (ed. / ur.), A Connecting Sea: Maritime Interaction in Adriatic Prehistory, BAR. International Series 2037, 89–104.
BRANIGAN, K. 1975, The round graves of Levkas reconsi- dered. – Annual of the British School at Athens 70, 37–49. BUCHVALDEK, M. 1967, Die Schnurkeramik in Böhmen. – Acta Universitatis Carolinae 19.
BURŠIĆ-MATIJAŠIĆ, K. 2003, Rano naseljevanje južne Istre – Pećinovac kod Okreti (Early settling of southern Istria– Pećinovac near Okreti). – Histria Antiqua 11, 55–73.
CANNARELLA, D. 1974, Il periodo preisotorico. – In / V: Enciclopedia Monografica del Friuli-Venezia Giulia 3, La storia e la cultura, Istituto per l’Enciclopedia Monografica del Friuli venezia Giulia 3/1, 3–58, Udine.
CANNARELLA, D. 2004, Riflessioni sulla Preistoria del Carso Triestino. – Quaderni di speleologia e dell’ambiente carsico 3.
CANNARELLA, D., C. PITTI 1978–1981, Gli scavi nella
caverna Caterina sul Carso Triestino. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 4, 11–32.
CZEBRESZUK, J., M. SZMYT 2012, Bell Beakers and the cultural milieu of north European plain. – In / V: H. Fokkens, F. Nicolis (eds. / ur.): Background to Beakers. Inquiries into regional cultural backgrounds of the Bell Beaker complex, 157–175, Leiden.
ČEČUK, B., D. RADIć 1995, Vela Špilja. Pretpovijest otoka Korčule, katalog izložbe. – Dubrovnik 1995.
ČOVIČ, B. 1978. Velika gradina u Varvari – I dio (slojevi eneolita ranog i sredjeg bronzanog doba) (Velika Gradina im Dorf Varvara, I. Teil). – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Herzegovine u Sarajevu NS 32, 5–176.
ČREŠNAR, M., B. TERŽAN 2014a, Uvod v radiokarbon- sko datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Introduction to the Radiocarbon Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – In / V: Teržan, Črešnar 2014c, 645–660.
ČREŠNAR, M., B. TERŽAN 2014b, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem / Absolute Dating of the Bronze Age in Slovenia. – In / V: Teržan, Črešnar 2014c, 661–702.
TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2014c, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40.
ČUFAR, K., A. VELUŠČEK, B. KROMER 2013, Two de- cades of dendrochronology in the pile dwellings of the Ljubljansko barje, Slovenia. – In / V: N. Bleicher, H. Schlichtherle, P. Gassmann, N. Martinelli (eds. / ur.), DENDRO -Chronologie -Typologie -Okologie, Festschrift fur ANDRE BILLAMBOZ zum 65. Geburtstag, 35–40, Freiburg.
ČUFAR et al. 2010 = K. Čufar, B. Kromer, T. Tolar, A. Velušček 2010, Dating of 4th millennium BC pile-dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia. – Journal of archaeological science 37/8, 2031–2039.
ČUKA, M. 2009, Tipološka obrada odabranih ulomaka prapovijesne keramike iz pećine ispod sela Srbani / A typological analysis of selected prehistoric pottery fragments from Pećina ispod sela srbani. – Histria ar- chaeologica 40, 13–44.
DESCHMANN, K. 1875a, Pfahlbautenfunde auf dem la- ibacher Morast. – Laibacher Tagblatt, 28. Juli 1875, 8. Jahrg., Nr. 169, 3–4.
DESCHMANN, K. 1875b, Der Pfahlbauten auf dem lai- bacher Moor. – Laibacher Tagblatt, 5. August 1875, 8. Jahrg., Nr. 176, 3.
DESCHMANN, K. 1875c, Die Pfahlbaufunde aus dem Laibacher Moore. – Verhandlungen der k. k. geologischen Reichsanhalt 15, 275–284.
DESCHMANN, K. 1876a, Die bisherigen Pfahlbautenfunde auf dem Laibacher Moore. – Laibacher Tagblatt, 19. Oktober 1876, 1–3.
DESCHMANN, K. 1876b, Die bisherigen Pfahlbautenfunde auf dem Laibacher Moore (Fortsetzung.). – Laibacher Tagblatt, 20. Oktober 1876, Nr. 241, 1–3.
DESCHMANN, K. 1876c, Die bisherigen Pfahlbautenfunde auf dem Laibacher Moore (Schluß). – Laibacher Tagblatt, 21. Oktober 1876. 1–2.
DESCHMANN, K. 1876d, Bericht über die Pfahlbaute- naufdeckungen im Laibacher Moore im Jahre 1876. – Dezemberheft des Jahrg. 1876 d. Sitzungsberichte der Philosophisch-Historischen Klasse der Kaiserlichen Aka- demie der Wissenschaften 84, 471–484.
DESCHMANN, K. 1878, Ueber die vorjährigen Funde im Laibacher Pfahlbau. –Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 8 (1879), 65–82.
DESCHMANN, K. 1888, Führer durch das Krainische Landes- Museum Rudolfinum in Laibach. – Ljubljana.
DIMITRIJEVIć, S. 1961, Problem neolita i eneolita u sjeve- rozapadnoj Jugoslaviji / Problem des Neolithikums und Aeneolithikums in Nordwestjugoslawien. – Opuscula archaeologica 5, 5–78.
DIMITRIJEVIć, S. 1966, Rezultati arheoloških iskopavanja na področju Vinkovačkog muzeja od 1957.–1965. godine. – Acta Musei Cibalensis 1.
DIMITRIJEVIć, S. 1967, Die Ljubljana Kultur. Problem des Substrats, der Genese und der regionalen Typologie. – Archaeologia Iugoslavica 8, 1–27.
DIMITRIJEVIć, S. 1979, Vučedolska kultura i vučedolski kulturni kompleks. – In / V: A. Benac (ed. / ur.), Praisto- rija jugoslovanskih zemalja 3. Eneolit, 267–341, Sarajevo.
DIMITRIJEVIć, S. 1982, Die frühe Vinkovci-Kultur und ihre Beziehungen zu Vučedoler Substrat im Lichte der Ausgrabungen in Vinkovci (1977/78) / Rana Vinkovačka kultura i njen odnos prema vučedolskemu substratu u svjetlu izkopavanja u Vinkovcima 1977.–78. godine. – Opuscula archaeologica 7, 7–36.
DURMAN, A., B. OBELIć 1989, Radiocarbon dating of the Vučedol culture complex. –Radiocarbon 31/3, 1003–1009. DVOřáK, P. 1993, Lid se zvoncovitými poháry (Glocken- becherkultur in Mähren). – In / V: V. Podborský et al., Pravěké dějiny Moravy, 218–230, 532, Brno. ENDRőDI, A., L. REMÉNYI (eds. / ur.) 2016, A Bell Beacker settlement in Albertfalva, Hungary (2470–1950 BC). – Budapest.
FORENBAHER, S. 2013, Small but special: the island of Palagruža in the 3rd millennium BC Adriatic. – In / V: E. Starnini (ed. / ur.), Unconformist Archaeology: Papers in Honour of Paolo Biagi, BAR. International Series 2528, 89–99.
FORENBAHER, S. 2018a, Ljubljana i Cetina: lončarski stilovi 3. tisućljeća prije Krista na prostoru istočnoga Jadrana / Ljubljana and Cetina: Pottery Styles of the Third Millennium BC in the Eastern Adriatic. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 35, 113–157.
FORENBAHER, S. 2018b, Special Place, Interesting Times: the Island of Palagruža and Transitional Periods in Adriatic Prehistory. – Oxford.
FORENBAHER, S., T. KAISER (eds. / ur.) 2008, Grapčeva špilja Pretpovijesni stan, tor i obredno mesto: rezultati arheološkog istraživanja 1996. Godine. – Split.
FORENBAHER, S., P. VRANJICAN 1985, Vaganačka pe- čina. – Opuscula archaeologica 10, 4–21.
FORENBAHER et al. 2010 = S. Forenbaher, T. Kaiser, S. Frame 2010, Adriatic Neolithic Mortuary Ritual at Grapčeva Cave, Croatia. – Journal of Field Archaeology 35/4, 337–354.
FURHOLT, M. 2003, Die absolutchronologische Datierung der Schnurkeramik in Mitteleuropa und Südskanina- vien. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 101.
FURHOLT, M. 2008, Die Złota-Gruppe in Kleinpolen: ein Beispiel für die Transformation eines Zeichensystems?. – Germania 86, 1–27.
GABROVEC, S. 1971, Stopetdeset let arheologije v Narodnem muzeju. – Argo 10, 35–48.
GILLI, E., E. MONTAGNARI KOKELJ 1993, La grotta dei Ciclami nel Carso Triestino (Materiali degli scavi 1959–1961). – Atti della Società per la Preistoria e Pro- tostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 7, 65–162.
GILLI, E., E. MONTAGNARI KOKELJ 1994, La Grotta delle Gallerie nel Carso Triestino. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 8, 121–194.
GILLI, E., E. MONTAGNARI KOKELJ 1996, La Grotta degli Zingari nel Carso Triestino (Materiali degli scavi 1961–1965). – Atti della Società per la Preistoria e Pro- tostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 9, 63–126.
GILLI, E., G. PETRUCCI, L. SALZANI 2000, L’abitato di Bernardine di Coriano – Albaredo d’Adige (materiali degli scavi 1987–1990). – Bollettino del Museo Civico di Storia Naturale di Verona 24, Geologia Paleontologia Preistoria, 99–154.
GOVEDARICA, B. 1988–1989, O kulturnom i hronološkom položaju nalaza ljubljanske kulture na Jadranskom po- dročju (Einiges über die kulturelle und zeitliche Stellung der Funde der Ljubljana-kultur aus dem Adriatischen gebiet). – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 401–412.
GOVEDARICA, B. 1989, Rano bronzano doba na področju istočnog Jadrana (L’age du bronze ancien dans la region de l’Adriatique de l’est). – Djela ANUBiH 67/7.
GOVEDARICA, B. 2016, The stratigraphy of Tumulus 6 in Shtoj and the appearance of the violin idols in burial complexes of the south Adriatic region. – Godišnjak Centra za Balkanološka Ispitivanja Akademije Nauka i Umjetnosti Bosne i Hercegovine 45, 5–34.
GRöMER, K. 2010, Prähistorische Textilkunst in Mitteleu- ropa Geschichte des Handwerkes und Kleidung vor den Römern. – Wien.
GUŠTIN, M., A. PRELOŽNIK 2015, Gruda Boljevića – Kne- ževska humka kasnog bakarnog doba / Gruda Boljevića – Princely grave tumulus of the late Copper Age. – In / V: L. Saveljić-Bulatović, M. Guštin, Z. Hincak, Podgorica. Praistprijske humke i srednjovjekovne nekropole Gruda Boljevića, 15–47, Podgorica.
GUŠTIN, M., M. ZORKO 2013, Bronastodobne in druge površinske najdbe iz Bratoncev v Prekmurju / Bronze Age and other surface finds from Bratonci in the Prek- murje region, Slovenia. – Arheološki vestnik 64, 27–63.
HAREJ, Z. 1978, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju (Der Pfahlbau in Parte bei Ig auf dem Moor von Ljubljana). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 6, 61–94.
HAREJ, Z. 1981–1982, Kolišče v Partih pri Igu na Lju- bljanskem barju – Raziskovanja 1978. in 1979. leta (Der Pfahlbau in Parti bei Ig auf dem Moor von Ljubljana – Die Forschungen im Jahren 1978 und 1979). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 9–10, 31–99.
HAREJ, Z. 1987, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju – raziskovanja leta 1981 (Der Pfahlbau in Parti bei Ig auf dem Moor von Ljubljana – Die Forschungen im Jahr 1981). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 15, 141–193.
HARRISON, R., V. HEYD 2007, The Transformation of Europe in the Third Millennium BC: the example of ‘Le Petit-Chasseur I + III’ (Sion, Valais, Switzerland). – Praehistorische Zeitschrift 82/2, 129–214.
HEYD, V. 2001, On the earliest Bell Beakers along the Danube. – In / V: F. Nicolis (ed. / ur.), Bell Beakers today. Pottery, people, culture, symbols in prehistoric Europe. Proceedings of the International Colloquium Riva del Garda (Trento, Italy) 11–16 May 1998, Vol. 2, 387–409, Trento.
HEYD, V. 2011, Yamnaya groups and tumuli west of the Black sea. – In / V: E. Borgna, S. Müller-Celka (eds. / ur.), Ancestral landscapes. Burial mounds in the Copper and Bronze Ages (Central and Eastern Europe – Balkans – Adriatic – Aegean, 4th–2nd millennium B.C.), Travaux de la maison de l’Orient et de la Méditerranée 58, 535–555.
HOFFILLER, V. 1933, Corpus vasorum antiquorum You- goslavie, fasc. 1. – Paris.
HULINA, M., S. FORENBAHER, P. T. MIRACLE 2011, Prapovijesna keramika iz unutrašnjeg dijela Pupićine peći (Iskopavanje 2001. godine) / Prehistoric pottery from the ineterior section of Pupićina cave (2001 exca- vation). – Histria Archaeologica 42, 137–184.
ILON, G. (1996): Régészeti adatok Csepreg és vidéke őstörténetéhez (Archaeological data to the prehistory of Csepreg and its vicinity). – In / V: J. Dénes (ur. / ed.): Tanulmányok Csepreg történetéből (Studies on the history of Csepreg), 6–43, Csepreg.
KERMAN, B. 2014, Pince pri Lendavi / Pince near Lenda- va. – In / V: Teržan, Črešnar 2014c, 31–63.
KISS, V. 2012, Central European and Southeastern Alpi- ne Influences upon Western Trasdanubia’s Early and Middle Bronze Age. – In / V: P. Anreiter et al. (eds. / ur.), Archaeological, Cultural and Linguistic Heritage, Archaeolingua 25, 321–335.
KLASINC et al. 2010 = R. Klasinc, M. Ravnik, J. Kusetič, M. Jančar, S. Vučković 2010, Poročilo o zaščitnih arhe- oloških izkopavanj na najdišču Špica. – Unpublished Report / Neobjavljeno poročilo, Kranj 2010 (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana).
KLEIJNE, J. 2019, Embracing Bell Beaker. Adopting new ideas and objects across Europe during the later 3rd millennium BC (c. 2600–2000 BC). – Leiden.
KOROŠEC, J. 1946, Pećina Hrustovača, novi lokalitet Sla- vonske kulture. – Glasnik državnog muzeja u Sarajevu, NS, Društvene nauke 1.
KOROŠEC, P. 1956, Nekaj novih podatkov o slavonski kul- turi na področju Jadranske obale. – Arheološki vestnik 7, 369–383.
KOROŠEC, P. 1958–1959, Kulturna opredelitev materialne kulture na koliščih pri Igu. – Arheološki vestnik 9–10, 94–107.
KOROŠEC, P. 1960–1961, Razprostranjenost slavonske kulturne grupe. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 15–16 (1961), 141–150.
KOROŠEC, P. 1962, Neka pitanja oko eneolita Dalmacije. – Arheološki radovi i razprave 2, 213–238.
KOROŠEC, P. 1964, Poročilo o površinskih najdbah novega kolišča na “Partih” pri Igu. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 47–57.
KOROŠEC, P. 1973, Eneolit Slovenije. – Arheološki vestnik 24, 167–216.
KOROŠEC, P. 1974, La fine dell’Eneolitico e l’inizio dell’età del Bronzo nelle regioni delle Alpi sudorientali. – Prei- storia Alpina 10, 67–72.
KOROŠEC, P., J. KOROŠEC 1969. Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju / Fundgut der Pfahlbausiedlungen bei Ig am Laibacher Moor. – Arhe- ološki katalogi Slovenije 3.
KOS, J. 1978, Za stoletnico prvih arheoloških izkopavanj na Ljubljanskem barju. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 6, 43–59.
KRŽIŠNIK, D. 2014, Raziskave arheološkega lesa s koliščarske naselbine Dušanovo na Ljubljanskem barju. – Master thesis / Magistrska naloga, Oddelek za lesarstvo, Bio- tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (unpublished / neobjavljeno).
KULCSáR, G., 2009, The Beginnings of the Bronze Age in the Carpathian Basin. The Makó–Kosihy–Čaka and the Somogyvár–Vinkovci cultures in Hungary. – Varia archaeologica Hungarica 23.
KULCSáR, G. 2013, Glimpses of the third Millennium BC in the Carpathian Basin. – In / V: A. Anders, G. Kalla, V. Kiss, G. Kulcsar, G. V. Szabo (eds. / ur.), Moments in Time. Papers Presented to Pal Raczky on His 60th Birthday, ősregeszeti tanulmanyok / Prehistoric Studies 1, 643–659.
LEBEN, F. 1967, Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem Krasu (Stratigraphie und zeitliche Einreihung der Höhlnfundestätten auf dem Triester Karst). – Arheološki vestnik 18, 43–109.
LEGHISSA, E. 2015, Način okraševanja keramike ljubljan- ske kulture in pramenaste keramike – eksperimentalna arheologija / Decorating the pottery of the Ljubljana culture and the Litzen pottery – an experimental ar- chaeology case study. – Arheološki vestnik 66, 275–292.
LEGHISSA, E. 2017, Dežmanova kolišča pri Igu in njihovo mesto v pozni bakreni in zgodnji bronasti dobi (The Dežman (Deschmann) pile dwellings near Ig in the Late Copper and Early Bronze ages). – PhD thesis / Doktorsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (unpublished / neobjavljeno).
LEGHISSA, E. 2018, Od prve fotografije do prve radio- karbonski datacije. Vučedolska koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju (From the first photo to the first radiocarbon date. A Vučedol pile dwelling site in the Ljubljansko barje). – In / V: M. Črešnar, M. Vinazza (eds. / ur.) Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan, 39–52, Ljubljana. DOI: https://doi. org/10.4312/9789610600855
LEGHISSA, E., F. BERNARDINI, V. KISS 2018, Prehistoric contacts along the amber route based on non-destructive ceramic analyses. – In / V: Ž. Šmit, D. Pavlovič (eds. / ur.), Book of abstracts. 6th BSA, 6th Balkan Symposium of Archaeometry 2018, Ljubljana, Slovenija, September 25.–28., 36, Ljubljana.
LEGHISSA et al. 2020 = E. Leghissa, Z. Kasztovszky, V. Szilágyi, I. Harsányi, A. De Min, F. Princivalle, M. Montagnari Kokelj, F. Bernardini 2020, Late-Copper-Age decorated bowls from the Trieste Karst (north-eastern Italy): what can typology, technology and non-destructive chemical analyses tell us on local vs. foreign production, exchange systems and human mobility patterns?. – Quaternary international, 20 February 2020, vol. 539, 92–104 (in print / v tisku).
LEMERCIER, O. 2004, Explorations, implantations et diffusions : le phenomene campaniforme en France mediterraneenne. – Bulletin de la Société préhistorique française 101/2, 227–238.
LEMERCIER et al. 2003 = O. Lemercier, V. Leonini, P. Tramoni, R. Furestier 2003, Campaniformes insulaires et continentaux de France et d’Italie méditerranéennes. Relations et échanges entre Corse, Sardaigne, Toscane et Midi français dans la seconde moitié du troisième millénaire avant notre ère. – In / V: Corse et Sardaigne préhistoriques, 241–251.
LONZA, B. 1973–1974, Relazione sugli scavi nella grotta Cotariova. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 2, 47–68.
LOŽAR, L. 1941, Študije o Ljubljanski kulturi. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 22, 1–35.
LUTOVAC, P. 2017, Nalazi iz tumula u selu Kujava kod Danilovgrada (Finds from tumuli in the village Kujava near Danilovgrad). – Godišnjak. Centar za balkanološka ispitivanja ANUBIH 46, 55–75.
MANDIĆ, M. 1939, Prethodni isveštaj o započetom iskapanju u Hrustovačkoj pećini kod Bos. Vrpolja (Vorläufiger Bericht über die begonnene Ausgrabung der Höhle “Hrustovača bei Bos. Vrpolje (Bez. Ključ, Nordwestbosnien). – Glasnik Zemaljskog muzeja Kraljevine Jugoslavije 51(1940), 65–72.
MARAN, J. 1998, Kulturwandel auf dem griechischen Festland und den Kykladen im späten 3. Jahrtausend v. Chr. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 53.
MARAN, J. 2007, Seaborne Contacts between the Agean, the Balkans and the Central Mediterranean in the 3rd Millenium BC – The Unfolding of the Mediterranean World. – In / V: I. Galanaki, H. Tomas, Y. Galanakis, R. Laffineur (eds. / ur.), Between the Aegean and Baltic Seas: Prehistory across Borders. Proceedings of the International Conference Bronze and Early Iron Age Interconnections and Contemporary Developments between the Aegean and the Regions of the Balkan Peninsula, Central and Northern Europe, University of Zagreb, 11–14 April 2005, Aegaeum 27, 3–21.
MARIJANOVIĆ, B. 1978, Fragment eneolitske keramike iz Badnja. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Herzegovine u Sarajevu NS 32, 177–180.
MARIJANOVIĆ, B. 1991, Ljubljanska kultura na istočnoj Jadranskoj obali. – Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 84, 215–245.
MARIJANOVIĆ, B. 2003, Eneolitik i eneolitičke kulture u Bosni i Hercegovini. – Mostar.
MARKOVIĆ, Č. 1974, The Stratigraphy and Chronology of the Odmut Cave. – Archaeologia Iugoslavica 15, 7–12. MARKOVIć, Z. 1978, Rudina, Koprivnička Rijeka, Kopriv- nica – naselje kasne vučedolske kulture. – Arheološki pregled 20, 22–25.
MARKOVIĆ, Z. 1981, Vučedolska kultura u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (The Vučedol Culture in North-Western Croatia). – Arheološki vestnik 32, 219–290. MARKOVIć, Č. 1985, Neolit Crne Gore. – Beograd.
MAROVIĆ, I. 1980, Sinjska regija u prahistoriji (La région de Sinj dans la prehistoire). – In / V: Ž. Rapanić (ed. / ur.), Cetinska krajina od prethistorije do dolaska Turaka. Znanstveni skup, Sinj, 3–6. VI 1980, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 8, 26–63.
MAROVIĆ, I. 1991, Istraživanja kamenih gomila Cetinske kulture u srednjoj Dalmaciji. –Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 84, 15–214.
MARZOLINI, G. 1969, La grotta n. 1 di Visogliano. – Annali del gruppo Grotte dell’Associazione XXX Ottobre. Sezione di Trieste del Club Alpino Italiano 3, 83–88.
MARZOLINI, G., 1970, La grotta dell’Edera. – Annali del gruppo Grotte dell’Associazione XXX Ottobre. Sezione di Trieste del Club Alpino Italiano 4, 19–35.
MARZOLINI, G. 1978–1981, La Grotta del Pettine di Gabrovizza (Carso Triestino). – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 4, 33–43.
MENGHIN, O. 1925, Urgeschichte der bildenden Kunst in Europa. Von den Anfängen bis um 500 vor Christi. – Wien. MENGHIN, O. 1931, Weltgeschichte der Steinzeit. – Wien 1931. MILOGLAV, I. 2016, Keramika u Arheologiji. Lončarstvo vučedolske kulture na vinkovačkom področju / Ceramics in Archaeology. Pottery of the Vučedol Culture in the Vinkovci Region. – Vinkovci, Zagreb.
MILOŠEVIĆ, A., B. GOVEDARICA 1986, Otišić, Vlake. Praistorijsko nalazište u Vrtači I. – Godišnjak. Centar za Balkanološka Ispitivanja ANUBiH 24, 51–71.
MIRACLE, P. T., S. FORENBAHER 2006, Prehistoric herders of northern Istria. The archaeology of Pupićina cave 1 / Pretpovijesni stočari sjeverne Istre. Arheologija Pupićine peći 1. – Arheološki muzej Istre. Monografije i katalozi 14.
MONTAGNARI KOKELJ, E., A. CRISMANI 1997, La Grotta del Mitreo nel Carso triestino. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 10, 7–98.
MONTAGNARI KOKELJ, E., T. GREIF, E. PRESELLO 2002, La Grotta Cotariova nel Carso triestino (Italia nord-orinetale). Materiali ceramici degli scavi 1950-70 / The Grotta Cotoriova in the Trieste Karst (North-Eastern Italy). The pottery of the 1950-70 excavations. – Aquileia Nostra 73, 37–190.
MOTTES, E. 2001, Bell Beakers and beyond: flint daggers of northern Italy between technology and typology. – In / V: F. Nicolis (ed. / ur.), Bell Beakers today. Pottery, people, culture, symbols in prehistoric Europe. Proceedings of the International Colloquium Riva del Garda (Trento, Italy) 11–16 May 1998, Vol. 1, 519–545, Trento.
MOTTES, E., F. NICOLIS 1998, Aspetti culturali del bic- chiere camapniforme in Trentino. – In / V: F. Nicolis, E. Mottes (eds. / ur.), Simbolo ed enigma. Il bicchiere campaniforme e l’Italia nella preistoria europea del III millenio a.C., 73–79, Trento.
MüLLER, J. 2001, Soziokulturelle Studien zum Jung- und Spätneolithikum im Mittelelbe-Saale-Gebiet 84100–2700 v. Chr. Eine sozialhistorische Interpretation prähisto- rischer Quellen. – Vorgeschichtliche Forschungen 21.
MüLLER, J. 2013, I vasi campaniforme. Il mosaico di una rete. – In / V: R. de Marinis (ed. / ur.), L’età del Rame e la pianur padana e le alpi al tempo di Ötzi, 483–502, Brescia.
NICOLIS, F. 1998a, Un nuovo aspetto ceramico tra età del rame e età del Bronzo nell’Italia settentrionale. – Rivista di Scienze Preistoriche 49, 447–468.
NICOLIS, F. 1998b, Alla periferia dell’impero: il bicchiere campaniforme nell’Italia settentrionale. – In / V: F. Nicolis, E. Mottes (eds. / ur.), Simbolo ed enigma. Il bicchiere campaniforme e l’Italia nella preistoria europea del III millenio a.C., 46–68, Trento.
PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Ljubljana im äneolitischen und frühbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer (Mesto kolišč Ljubljanskega barja v eneolitiku in zgodnji bronasti dobi srednjega Podonavja). – Arheološki vestnik 35, 13–75.
PERINI, R. 1972, Il deposito secondario n. 3 dei Montesei di Serso. Contributo alla conoscenza del Bronzo An- tico nella Regione Trentino - Alto Adige. – Preistoria Alpina, Rendiconti della Società di Cultura preistorica Tridentina 8, 7–30.
PEŠKA, J., M. KALáBEK 2012, Prvotní informace o po- hřebišti KZP s bohatými hroby z Hulína-Pravčic 2 na východní Moravě. – In / V: Sborník příspěvků z konfe- rence Otázky neolitu a eneolitu našich zemí Vranov nad Dyjí, 29. 9.–3. 10. 2008, SBFFBU M 17, 271–282, Brno.
PITTIONI, R. 1954, Urgheschichte des Österreichischen Raumes. – Wien.
PRIMAS, M. 1996, Velika Gruda 1. Hügelgräber des frühen 3. Jahrtausends v. Chr. Im Adriagebiet – Velika Gruda, Mala Gruda und ihr Kontext. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 32.
RADIĆROSSI, I. 2011, Problematika prapovijesnih i antičkih arheoloških nalazišta u hrvatskom podmorju (Problematics of the Prehistoric and Classical Antiquity Archaeological Sites from the Croatian Undersea). – PhD thesis / Doktorska disertacija, Sveučilište u Zadru (un- published / neobjavljeno).
RAJKOVIĆ, D., J. BALEN 2016, Sarvaš – Neolitičko i eneolitočko naslje 2 / Sarvaš –Neolithic and Eneolithic Settlement 2. – Osijek.
RUTTKAY, E. 2003, Das endneolithische Hügelgrab von Neusiedl am See, Burgenland. Zweite Vorlage – Teil II. Kulturgeschichtliche Aspekte des Zentralgrabes. – In / V: E. Jerem, P. Raczky (eds. / ur.), Morgenrot der Kulturen Frühe Etappen der Menschheitsgeschichte in Mittel- und Südosteuropa. Festschrift für Nándor Kalicz zum 75. Geburtstag, Archaeolingua 15, 445–474.
SACKEN von, E. 1876, Die Pfahlbau im Laibacher Moore. – Mittheilungen der k.k. Central-Commission 2, 24–34. SMOLE, M. 1983, Dežmanovi zapisi o odkrivanju mostišč na Ljubljanskem barju. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 11, 143–170.
SRDOČ et al. 1977 = D. Srdoč, A. Sliepčević, B. Obelić, N. Horvatinčić 1977, Ruđer Bošković Institute Radiocarbon Measurements IV. – Radiocarbon 19/3, 465–475.
STACUL, G. 1971–1972, Scavo nella Grotta del Mitreo presso San Giovanni al Timavo. – Atti dei Civici musei di storia ed arte di Trieste 7, 35–60.
STACUL, G. 1976, La Grotta del Mitreo presso San Giovanni di Duino. – In / V: Studi Monfalconesi e Duinati. Atti della giornata di studio di Monfalcone 1976, Antichità Altoadriatiche 10, 29–38.
STARE, V. 1992, Arheološki depo Narodnega muzeja, Razvoj in urejevanje. – Argo 32–34, 34–41.
STRAHM, C. 1998, Il bicchiere campaniforme: fenomeno e cultura. – In / V: F. Nicolis, E. Mottes (eds. / ur.), Sim- bolo ed enigma. Il bicchiere campaniforme e l’Italia nella preistoria europea del III millenio a.C., 21–44, Trento.
SZMYT, M. 1996, Globular Amphora Culture in Eastern Europe. Present state of research and possibilities for future studies. – In / V: A. Kośko (ed. / ur.), Eastern exodus of the Globular Amphora culture people, Baltic- -Pontic Studies 4, 3–27.
SZMYT, M. 2010, Between West and East. People of the Globular Amphora Culture in Eastern Europe: 2950–2350 BC. – Baltic-Pontic Studies 8.
ŠAVEL, I., S. SANKOVIČ 2010, Za Raščico pri Krogu I/ II. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 13. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/13_za_rascico_pri_krogu.pdf ].
ŠINKOVEC, I. 2014, Kolo: 5200 let / Wheel: 5200 years. Vodnik po razstavi / exibition guide. – Ljubljana.
TASIĆ, N. (ed. / ur.) 1984, Kulturen der Frühbronzezeit das Karpatenbeckens und Nordbalkans (Kultura ranog bronzanog doba Karpatskega basena i sevrnog Balkana). – Balcano-Pannonica 22.
TóTH, K. 2001, Kora Bronzkori Településrészlet Csongrád Határában. – MFMÉ Studia Archaeologica 7, 115–160.
TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH, D. 2008, Copper finds from the Ljubljansko barje (Ljubljana Moor) – a contri- bution to the study of prehistoric metallurgy / Bakrene najdbe z Ljubljanskega barja – prispevek k študijam praz- godovinske metalurgije. – Arheološki vestnik 59, 17–29.
TUREK, J. 2006, Období zvoncovitých pohárů v Evropě. – Archeologie ve středních Cechách 10, 275–368.
TUREK, J. 2013, Echoes and Traditions of the Bell Beaker Phenomenon. – In / V: M. Bartelheim, J. Peška, J. Turek (eds. / ur.), From Copper to Bronze Cultural and Social Transformations at the Turn of the 3rd/2nd Millennia B.C. in Central Europe, Beiträge zur Ur- und Frühgeschichte Mitteleuropas 74, 9–23.
TUREK, J. 2015, Bell Beaker stone wrist-guards as symbolic male ornament. The significance of ceremonial warfare in 3rd millennium BC central Europe. – In / V: M. Pilar Prieto Martínez, L. Salanova (eds. / ur.), The Bell beaker transition in Europe: mobility and local evolution during the 3rd millennium BC, 28–40, Oxford.
TURK et al. 1992 = I. Turk, A. Bavdek, V. Perko, M. Culi- berg, A. Šercelj, J. Dirjec, P. Pavlin 1992, Acijev spodmol pri Petrinjah, Slovenija (Die Höhle Acijev spodmol bei Petrinje, Slowenien). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 20, 27–48.
TURK et al. 1993 = I. Turk, Z. Modrijan, T. Prus, M. Culiberg, A. Šercelj, V. Perko, J. Dirjec, P. Pavlin 1993, Podmol pri Kastelcu – novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija (Podmol near Kastelec – A New Multi-layered Archaeological Site on the Karst in Slovenia). – Arheološki vestnik 44, 45–96.
VELUŠČEK, A. 2014, Absolutna kronologija slovenskega neo- in eneolitika – prispevek za razpravo / Absolute chronology of the Slovenian Neo- and Eneolithic – con- tribution to the discussion. – In / V: Teržan, Črešnar 2014c, 629–644.
VELUŠČEK, A. 2019, Kolišča na Ljubljanskem barju in UNESCO. – In / V: B. Djurić, B. Teržan (eds. / ur.). Arheološka dediščina Slovenije od osamosvojitve. Varo- vanje in prezentacija. Posvet ob evropskem letu kulturne dediščine 2018, Slovenska akademija znanosti in ume- tnosti, I. razred in Slovensko arheološko društvo, 22. november 2018, Ljubljana, Razprave 38.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2002, Dendrokronološke raziskav kolišč na Ljubljanskem barju – stanje 2001. – Arheološki vestnik 53, 59–67.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2003, Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci / Založnica near Kamnik pod Krimom on the Ljubljansko barje (Ljubljana Moor) – a settlement of Somogyvár-Vinkovci Culture. – Arheološki vestnik 54, 123–158.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2014, Kolišča na Ljubljanskem barju (Pile-dwellings at Ljubljansko barje). – In / V: S. Tecco Hvala (ed. / ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 39–64. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503651
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR, T. LEVANIČ 2000, Parte-Iščica, arheološke in dendrokronološke raziskave (Parte-Iščica, archaeological and dendrochronological investigations). – Arheološki vestnik 51, 83–107.
VELUŠČEK, A., B. TOŠKAN, K. ČUFAR 2011, Zaton kolišč na Ljubljanskem barju (The decline of pile-dwellings at Ljubljansko barje). – Arheološki vestnik 62, 51–82.
VELUŠČEK et al. 2004 = A. Velušček, K. Čufar, M. Culi- berg, B. Toškan, J. Dirjec, V. Malez, F. Janžekovič, M. Govedič 2004, Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barju (Črešnja pri Bistri, a newly discovered pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje). – Arheološki vestnik 55, 39–54.
VITAL, J., F. CONVERTINI, O. LEMERCIER (eds. / ur.) 2012, Composantes culturelles et premières productions céramiques du Bronze ancien dans le Sud-Est de la France. Résultats du Projet Collectif de Recherche 1999–2009. – BAR. International Series 2446.
VLADáR, J. 1962, Nagyrévske sídlisko v Čake (Nagyréver Siedlung in Čaka). – Slovenská Archeológia 10/2, 319–340. VOLLMANN, D. 2009, Der Makó-Kosihy-Čaka-Komplex und die früheste Nagyrév-Kultur an Donau und Theiß. – In / V: V. Becker, M. Thomas, A. Wolf-Schuler (eds. / ur.), Zeiten – Kulturen – Systeme. Gedenkschrift für
Jan Lichardus, 271–287, Langenweißbach. WILLVONSEDER, K. 1940, Funde des Kreises Vučedol-La- ibach in Oesterreich. – Serta Hoffileriana. Vjesnik Hrvat- skog arheološkog društva NS 18–21 (1937–1940), 11–23. WłODARCZAK, P. 2006, Kultura Ceramiki Sznurowej na Wyżynie Małopolskiej. – Kraków.
ZAGARČANIN, M. 2016, Mogila na rake – Kneževski tumul iz ranog bronzanog doba / “Mogila na rake” – Princely tumulus from the early bronze age. – Zbornik radova Nova antička Duklja 7, 7–20.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
