O značaju denarnega gospodarstva na japodskem področju

Abstract

trabon notira, da je japodsko področje naseljeno z m ešanim iliro-kelt[1]skim prebivalstvom . Izkopanine, ki so resda še redke, tega doslej ne po trju ­ jejo. Na drugi strani obstaja tam močan keltski sloj, ki ga najdbe dokum en[1]tira jo šele za čas po rim ski zasedbi. Če bi K elti to področje intenzivno naselili šele po rim ski zasedbi (na prim er, kot veterani, tako m eni Marič), bi bila težko razložljiva iliro-keltska rim skodobna renesansa v provinci Dalm aciji — tudi n a Japodskem —, ki si jo lahko daleč prepričljive j e razlagam o iz predrim - skih tradicij (tako Čremošnik). V okviru m enjalnega gospodarstva je om enjeni prostor nedvomno spadal v rim sko trgovsko sfero, s tem seveda, da so na ozek obalni pas direktno vpli[1]vale grške jadranske kolonije, dalje, A polonija in D irahij in severno-afriška trgovina. Toda tu ji novci, ki so krožili tu d i po notranjosti dežele, kažejo, da so denarni ekvivalent — tem u problemu, ki še ni dovolj izdelan, so posvečeni naslednji stavki -— sprejeli prav tako domačini. Jasno izstopa to v denarnem zakladu iz Mazina, ki sicer ni bil v celoti rešen, vendar njegove prvotno ugo[1]tovljene strukture noben od številnih naknadnih dodatkov ni niti m odificiral; zato smemo na njegovi osnovi graditi z dokajšnjo zanesljivostjo. Od 1411 evi[1]dentiranih bronastih kosov je 343 num idijskih novcev, 505 kartažanskih, 42 ptolom ejskih, 456 je aes rude, poleg tega je nekaj kosov aes signatum in aes grave. Analogno sestavljen je bil depo iz V rankam ena in, kot izgleda, tudi iz najdišč Kula, Zvonigrad, Donji Unac (čeprav so slednji prešibko ohranjeni, da bi bilo sklepanje zanesljivo). Vsi kovi so iz brona. A proksim ativna datacija — natančna ni mogoča — kaže, da gre za zakop iz prehoda 2. v 1. stoletje pred n. š. N ajdbe so in terp retirali kot surovinski m aterial za obrtnika (Patsch, T ru[1]helka) oziroma kot denarni zaklad, vendar ne v sklopu čistega denarnega gospodarstva (zaradi skupno z novci zakopanih b ronatih okraskov in prepolov[1]ljenih novcev), m arveč tehtajoče-m enjalnega in sicer n a .bronasti1 osnovi (B run[1]šmid, Bahrfeldt). Tako m isli tu d i avtor, ki to m nenje še dodatno utem eljuje, in zaključuje, da gre p ri Japodih za obstoj višje stopnje m enjalnega gospo­darstva, ki ga tedaj v ilirski notranjosti na teritoriju poznejše province D al[1]m acije še ni opaziti. Japodi, ki so bili nekaj časa živeli na jadranski obali in ki so kasneje prodrli do m eja severne Italije, so dejansko im eli torej teoretično možnost, v nasprotju z ostalim i ilirskim i plemeni, h itreje razvijati gospodarsko-socialno strukturo, k ar jih je dvigalo h keltskem u nivoju, tako da so bili — med za[1]hodnimi Iliri m orda edini — sposobni od K eltov brez večjih časovnih (razvojno pogojenih) intervalov prevzeti tudi ,denarno“ gospodarstvo. V tem vidi avtor eno od bistvenih ,keltskih“ komponent, ki jo notira Strabon.