K Lorgerjevim izkopavanjem legijske trdnjave Ločica

Abstract

Med leti 1916—1918 je vodil izkopavanja v Ločici gimnazijski profesor v Celju Fran Lorger po nalogu Avstrijskega arheološkega inštituta. Ločica je najdišče, ki so ga tam najdeni žigi na opekah spričali kot postojanko legije 2. Italike. Začasno poročilo za prvi leti izkopavanj je bilo objavljeno v glasilu Jahreshefte des Österreichischen Archäologischen Instituts 19—20 (1919) Bbl. 107—-134, medtem ko je bilo poročilo za izkopavanja leta 1918 objavljeno zelo na kratko šele 1934 v glasilu Časopis za zgodovino in narodopisje 29 (1934) 150—153. Po prvi svetovni vojni na prostoru trdnjave ni bilo več izkopavanj. Zaradi razmer tudi načrtovano končno poročilo ni bilo objavljeno. Torej temelji vse, kar vemo, na teh dveh poročilih ter na skromnih podatkih, ki so jih za Ločico dali prvi poskusni kopi 1899 in ki jih je objavil F. Riedl v MZK NF 25 (1899) 214 ss. Ker ima trdnjava centralno pozicijo, posebej z ozirom na potek Markomanskih vojn pod Markom Avrelijem, zbuja v znanstvenoštudijskem svetu nenehno zanimanje. V arhivu Avstrijskega arheološkega inštituta pa je o teh delih ohranjena, poleg originalnih načrtov, tudi korespondenca Lorgerja z institutskim vodstvom ter nekaj fotografij, kar omogoča do neke meje dopolniti skopa začasna poročila. Vodje bodočih izkopavanj jih morajo vsekakor upoštevati. Zato jih je Manfred Kandier sistematično predložil. Gradivo je razdelil na nekaj skupin. Najprej (I) obravnava arhivalije, in sicer pisma, ki jih regestno objavlja, skupaj z načrti in fotografijami. Sledi vrednotenje (II) najprej poteka izkopavanj samih, nato površinsko ležečih najdb, končno arhitekture. Zadnjega teh odstavkov členi smiselno na naslednje skupine: obzidje, porta principalis dextra, porta principalis sinistra, porta decumana, porta praetoria, poskus rekonstrukcije trdnjavskih vrat, vmesni stolpi na obzidju; stavbe v trdnjavi, predvsem tako imenovani valetudinarium (stavba A), stavbi B in C, principia, ter stavba E.