Podzemelj – an Iron Age centre in Bela krajina, in the light of new research
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.71.15Keywords:
southeastern Slovenia, Bela krajina, Podzemelj, Kučar, southern summit, Pezdirčeva njiva, Early Iron Age, Late Iron Age, settlement, burialsAbstract
The present paper is focused on archaeological research at the Iron Age centre at Podzemelj. Recent research at the southern summit of the Kučar hillfort and the discovery of a burial ground at Pezdirčeva njiva, at the western foothill, significantly complements our knowledge about the development of the Iron Age in the Bela krajina region.
At the outset, the article showcases all of the past archaeological research on both the settlement and the associated burial grounds. Within the first, the latest settlement excavations at the southern summit of the hillfort Kučar unearthed two phases of the Hallstatt period settlement. For the first time, the remains of a defensive embankment were investigated, most probably the remnants of an enclosing wall of this part of the settlement. Traces of the Late Iron Age phase were also identified in this area. At the cemetery, which has not yet been explored in its entirety, two clusters of graves were discovered, with the first one dating to the Late Hallstatt period and the second belonging to the Vinica group to the Late Iron Age.
The research on both locations within the prehistoric Podzemelj complex is still ongoing and will be comprehensively presented in the near future.
Downloads
References
BAKARIĆ, L. (ur.) 2017, Japodi: zaboravljeni gorštaci / Iapodes: the forgotten highlanders. – Zagreb.
BALEN-LETUNIĆ, D. 1999–2000, Japodske nekropole s ogulinskog područja. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 32–33 (2000), 23–61.
BARTH, F. E. 1969, Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel (Slowenien). – An- tiquitas Reihe 3, Bd. 5, Bonn.
BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, 855–897, Sarajevo.
BOŽIČ, D. 1999, Die Erforschung der Latènezeit in Slowenien seit Jahr 1964 / Raziskovanje latenske dobe na Sloven- skem po letu 1964. – Arheološki vestnik 50, 189–213.
BOŽIČ, D. 2001, Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi (Zur latènezeitlichen Bevölkerung an Krka und Kolpa). – Arheološki vestnik 52, 181–198.
BUJNA, J. 2003, Spony z keltských hrobov bez výzbroje z územia Slovenska (Typovo-chronologické triedenie LTB- a C1-spôn). − Slovenská Archeológia 51/1, 39−108.
DESCHMANN, K. 1856, Inschriftsteine im Tschernembler Boden in Unterkrain. – Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 11.
DIZDAR, M. 2013, Zvonimirovo – Veliko polje. Groblje latenske kulture 1 / A Cemetery of the La Tène Culture 1. – Monographiae Instituti Archaeologici / Monografije Instituta za arheologiju 8.
DULAR, J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem obdobju (Die Bela krajina in der frühen Hallstattzeit). – Arhe- ološki vestnik 24, 544–591.
DULAR, J. 1978, Podzemelj. – Katalogi in monografije 16. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. Prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem (Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – Dela 1. razreda SAZU 23.
DULAR, J. 1985, Topografsko področje XI (Bela krajina). – Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana.
DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6.
DULAR, J. 2014, Starinoslovec Jernej Pečnik. – Dobrepolje. DULAR, J., S. TECCO HVALA 2007, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement – economy – society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev – gospodarstvo – družba. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 12.
DULAR, J., M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož, utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Ormož, befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18.
DULAR, J., S. CIGLENEČKI, A. DULAR 1995, Kučar. Že- leznodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju (Kučar. Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj). – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1.
DULAR, J., I. ŠAVEL, S. TECCO HVALA 2002, Bronasto- dobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitli- che Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5.
GABROVEC, S. 1956, Najstarejša zgodovina Dolenjske. Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v Novem mestu, Brežicah in Metliki. – Novo mesto.
GABROVEC, S. 1964–1965, Halštatska kultura Slovenije (Die Hallstattkultur Sloweniens). – Arheološki vestnik 15–16, 21–63.
GABROVEC, S. 1966a, Zur Hallstattzeit in Slowenien. – Germania 44, 1–48.
GABROVEC, S. 1966b, Srednjelatensko obdobje v Slove- niji (Zur Mittellatènezeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 17, 169–242.
GABROVEC, S. 1987, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom. (Uvod, Dolenjska grupa, Svetolucijska grupa,
Notranjska grupa, Ljubljanska grupa). – V: Praistorija
jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, 29–119, Sarajevo. GABROVEC, S. (ur.) 1994, Stična 1. Naselbinska izkopavanja / Siedlungsausgrabungen. – Katalogi in monografije 28.
GRAHEK, L. 2014, Pozabljene in odstrte železnodobne najdbe iz Podzemlja (Iron Age finds from Podzemelj – forgotten and found again). – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 225–237.
GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika / Iron Age settlement pottery. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 32.
GRAHEK, L. 2017, Nova odkritja grobov iz starejše in mlajše železne dobe na Viru pri Stični / Newly disco- vered graves from the Early and Late Iron Age at Vir pri Stični. – Arheološki vestnik 68, 197–244.
GRAHEK, L. 2018, Naselbinska keramika z Mosta na Soči / Pottery from the settlement at Most na Soči. – V: J. Dular, S. Tecco Hvala (ur.), Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Age settlement at Most na Soči. Treatises, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, 249–306.
GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. Übersicht über das archäologische Fundgut. – Jahrbuch des Römi- sch-Germanischen Zentralmuseums 31, 305–364.
HÜTTEL, H.-G. 1981, Bronzezeitliche Trensen in Mittel- und Osteuropa. – Prähistorische Bronzefunde XVI/2.
KNEZ, T., P. PETRU 1975, Podzemelj. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 242–243, Ljubljana.
MASON, Ph. 2014, Kučar near Podzemelj: an Iron Age hillfort complex and its environs in the light of archa- eological fieldwork since 1979 (Kučar pri Podzemlju: železnodobni kompleks gradišča in njegovo zaledje v luči arheoloških raziskav po letu 1979). – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 213–224.
METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hall- stattzeit im südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschungen 23/1,2.
MILITKÝ, J. 2018, Keltské mincovnictví ve 3. a 2. století před Kristem v Čechách (Keltisches Münzwesen im 3. und. 2. Jahrhundert vor Christus in Böhmen). – Praga.
PIRKMAJER, D. 1991, Kelti na Celjskem. Arheološka raz- stava Pokrajinskega muzeja Celje. – Celje.
ŘÍHOVSKÝ, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und im Ostal- pengebiet. – Prähistorische Bronzefunde XIII/5.
TERŽAN, B. 1973, Valična vas. – Arheološki vestnik 24, 660–729.
TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula / Die Certosafibel. – Arheološki vestnik 27, 317–443.
TERŽAN, B. 2008, Stiške skice / Stična Skizzen. – V: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Stična II/2. Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien, Katalogi in monografije 38 (2010), 189–325.
VOJAKOVIĆ, P., S. PORENTA, B. TOŠKAN 2014, Novo odkritje prazgodovinske poselitve ob vznožju gradišča Sv. Marjeta na Libni / New discovery of a prehistoric dwelling below the hillfort of Sv. Marjeta on Libna. – Arheološki vestnik 65, 101–121.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License.
Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
More in: Submission chapter
