Sv. Jurij na Legnu – zgodnjesrednjeveška cerkev in grobišče
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.71.10Ključne besede:
Koroška, Legen, Sv. Jurij, zgodnji srednji vek, cerkve, grobiščaPovzetek
Med raziskavami v notranjosti današnje podružnične cerkve Sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu so bili odkriti ostanki zgodnjesrednjeveške cerkve in grobišča. Zgodnjesrednjeveška cerkev je pravokotnega tlorisa, na vzhodni strani ima polkrožno apsido, ki je na zunanji strani pravokotno obzidana, na zahodni strani pa vhodno vežo. Okrog cerkve se je širilo sočasno grobišče. Večina grobov je bila odkrita v notranjosti današnje cerkve. Zgodnjesrednjeveški grobovi so bili močno poškodovani med gradnjo romanske cerkve, z njenimi kasnejšimi prezidavami ter srednjeveškimi in novoveškimi pokopi. Kljub temu nekatere grobne celote in posamični predmeti omogočajo datacijo cerkve in pripadajočega grobišča v čas zadnje tretjine 9. in predvsem v 10. st. Predhodnica Sv. Jurija je tako ena redkih raziskanih zidanih cerkva iz tega obdobja na območju jugovzhodnih Alp.
Prenosi
Literatura
BITENC, P., T. KNIFIC (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slo- vanov. Predmeti. – Ljubljana.
DEUER et al. 2004 = W. Deuer, P. Gleirscher, F. Krahwin- kler, P. G. Tropper, M. Wassermann 2004, St. Daniel. Zur Geschichte der ältesten Pfarre im oberen Gailtail und Lesachtail. – Dellach.
DJURA JELENKO, S. 2011, Cerkev svetega Jurija. – V: Koroški pokrajinski muzej - 60 let (Carinthian Regional Museum – 60 years), 152–153, Slovenj Gradec.
EICHERT, S. 2010a, Die frühmittelalterlichen Funde aus dem Kirchenfriedhof von St. Peter. – V: Karpf, Meyer 2010, 149–191.
EICHERT, S. 2010b, Kirchen des 8. bis 10. Jahrhunderts in Kärnten und ihre Bedeutung für die Archäologie der Karantanen. – V: L. Poláček, J. Maříková-Kubková (ur.), Frühmittelalterliche Kirchen als archäologische und historische Quellen. Internationale Tagungen in Mikulčice VIII (= Spisy Archeologického Ústavu AV ČR Brno 41), 219–232.
EICHERT, S. 2010c, Die frühmittelalterlichen Grabfunde Kärntens. Die materielle Kultur Karantaniens anhand der Grabfunde vom Ende der Spätantike bis ins 11. Jahrhundert. – Aus Forschung und Kunst 37.
EICHERT, S. 2014, Absolutchronologie des Ostalpenraums im Frühmittelalter unter besonderer Berücksichtigung 14C-datierter Grabinventare. – Berichte der Bayerischen Bodendenkmalpflege 54/2013, 419–428.
EICHERT, S. 2016, Byzantinische Vorbilder für karan- tanischen Schmuck? Zur Rezeption des Greifen- und Vogelmotivs im frühmittelalterlichen Ostalpenraum. – V: I. Bugarski, O. Heinrich- Tamáska, V. Ivanišević, D. Syrbe (ur.), Grenzübergänge. Spätrömisch, frühchri- stlich, frühbyzantinisch als Kategorien der historisch-ar- chäologischen Forschung an der mittleren Donau. Late Roman, Early Christian, Early Byzantine as categories in historical-archaeological research on the middle Da- nube. Akten des 27. Internationalen Symposiums der Grundprobleme der frühgeschichtlichen Entwicklung im mittleren Donauraum, Ruma, 4.–7.11.2015, Forschungen zu Spätantike und Mittelalter 4, 311–325.
EICHERT, S. 2017, Der frühmittelalterliche Ostalpenraum und die mediterrane Welt. Zur Rezeption mediterraner Vorbilder für die Motivik frühmittelalterlicher Email- scheibenfibeln. – V: I. Dörfler, P. Gleirscher, S. Lad- stätter, I. Pucker (ur.), AD AMUSSIM. Festschrift zum 65. Geburtstag von Franz Glaser, 301–323, Klagenfurt.
FUCHS, M. 1991, Das frühmittelalterliche Gräberfeld von St. Peter bei Moosburg in Kärnten (Österreich). – Archäologisches Korespondenzblatt 22, 279–286.
GIESLER, J. 1981, Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo Brdo-Kultur, Ein Beitrag zur Archäologie des 10. und 11. Jahrhunderts im Karpatenbecken. – Praehisto- rische Zeitschrift 56, 3–167.
GLASER, F., K. KARPF 1989, Ein Karolingisches Kloster, Baierisches Missionszentrum in Kärnten. – Molzbichl.
HÖFLER, J. 2019, Lastniške cerkve v Sloveniji. Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča. – Ljubljana.
KARPF, K., T. MAYER 2010, Sterben in St. Peter. Das Frühmittelalterliche Gräberfeld von St. Peter bei Spittal/ Drau in Kärten. – Spital an der Drau.
KARPF, K., K. VETTERLING 2010, Archäologische Un- tersuchungen am Unteren Kirchenplatz und der Stadtpfarrkirche St. Jakob. – Neues aus Alt-Villach 43, 7–42.
KNIFIC, T. 1994, Cerkev sv. Štefana v Fijerogi pri Pomjanu v slovenski Istri (La chiesa di Santo Stefano a Fijeroga presso Pomiano nell‘Istria slovena). – Annales 4/5, 47–64.
KNIFIC, T., M. MLINAR 2014, Najdbe iz 10. in 11. stoletja v Posočju – vpetost v evropski prostor. Najdišče Sv. Urh v Tolminu / The 10th and 11th century finds from the Soča Valley − integration into European territory. The site of Sv. Urh in Tolmin. – Arheološki vestnik 65, 423–462.
KNIFIC, T., A. PLETERSKI 1981, Staroslovansko grobišče Dlesc pri Bodeščah (Die altslawische Nekropole Dlesc pri Bodeščah). – Arheološki vestnik 32, 482–523.
KOROŠEC, J. 1950, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. – Dela 1. razreda SAZU 1.
KOROŠEC, P. 1979, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov (Archäologisches Bild der karantanischen Slawen im frühen Mittelalter). – Dela 1. razreda SAZU 22/1–2.
KOROŠEC, P. 1999, Nekropola na ptujskem gradu. Turnirski prostor / Das Gräberfeld an dem Schloßberg von Ptuj. Turnierplatz. – Ptuj.
MARUŠIĆ, B. 1974, Istarska grupa spomenika sakralne arhitekture s upisanom apsidom (Istrische Denkmäler- gruppe sakraler Architektur mit eingeschriebener Apsis). – Histria Archaeologica 5/1–2.
OBENAUS, M. 2010, Arpadenzeitliche Gräberfelder und Grabfunde des 10. bis 12. Jahrhunderts in Ostösterreich. Fundmaterialien des Burgenländischen und Niederös- terreichischen Landesmuseums. – Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland 135.
PLETERSKI, A. 1996, Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih (Räumliche Strukturen einer dreiteiligen Ideologie bei den Slawen). – Zgodovinski časopis 50/2, 167–168.
PLETERSKI, A. 2003, Sclavinia und Germania – Bre- zelfibeln und Töpfe. – V: Aspekte der Archäologie des Mittelalters und der Neuzeit. Festschrift für Walter Säge, 363– 372, Bonn.
PLETERSKI, A. 2013, Korak v kronologijo zgodnjesrednje- veškega naglavnega nakita vzhodnih Alp / A step towards the chronology of early medieval head ornaments in the Eastern Alps. – V: Arheološki vestnik 64, 299–334.
PLETERSKI, A. 2014, Kulturni genom. Prostor in njegovi ideogrami mitične zgodbe. – Studia mythologica Slavica – Supplementa, Supplementum 10.
PRELOŽNIK, A. 2018, Od globalnega stila do lokalne noše: emajlirane zgodnjesrednjeveške fibule z živalskimi motivi z območja Slovenije. – V: Slovani, naša dediščina (Our heritage, the Slavs), Vestnik 27, 160–178.
SAGADIN, M. 1987, Kranj. Križišče Iskra. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja (Iskra Crossroads. A Cemetery form the Migration Period and the Early Slavic Period). – Katalogi in monografije 24.
SAGADIN, M. 2017, Prva cerkev v luči arheoloških raz- iskav. – V: R. Peskar, M. Sagadin, A. Šebalj, Župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju. Njeno obličje in pomen, 35–58, Ljubljana.
SCHOLKMANN, B. 1997, Kultbau und Glaube. Die frü- hen Kirchen. – V: K. Fuchs et al. (ur.), Die Alamannen, 455–464, Stuttgart.
SENNHAUSER, H. R. 2003, Katalog der frühchristlichen und frühmittelalterlichen kirchlichen Bauten in der Diözese Chur und in den nördlich und südlich angrenzenden landschafren (A 1-A125) . – V: H. R. Sennhauser (ur.), Frühe Kirchen im östlichen Alpengebiet. Von der Spätantike bis in ottinische Zeit 1, Bayerische Akademie der Wissenschaften 123, 42–221.
STRMČNIK GULIČ, M. 1994, Legen Sv. Jurij. Zakladnica podatkov. – Slovenj Gradec.
STRMČNIK GULIČ, M. 1997, Varstvo spomenikov 36 (1994–1995), 165–169.
STRMČNIK GULIČ, M. 1998, Présentation de l‘évolution continue des anciennes éléments architecturaux chrétiens dans l‘église Saint-Georges de Legen. – V: Vjesnik za ar- heologiju i historiju dalmatinsku. Supl. Vol. 87–89 (Acta XII congressus internationalis archeologiae christianae / Radovi XIII međunarodnog kongresa za starokršćansku arheologiju III), 725– 728, Città del Vaticano, Split.
STRMČNIK GULIČ, M. 2001, 379 Legen, Sv. Jurij. – V: P. Bitenc, T. Knific (ur.), Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti. – Ljubljana.
SYDOW, W. 2003, Früher Kircherbau in Tirol und Voralrberg. – V: H. R. Sennhauser (ur.), Frühe Kirchen im östlichen Alpengebiet. Von der Spätantike bis in ottinische Zeit 1, Bayerische Akademie der Wissenschaften 123, 223–271.
ŠTULAR, B. 2009, Mali grad, visokosrednjeveški grad v Kamniku / Mali grad, high medieval castle in Kamnik. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 15.
VALIČ, A. 1962–1963, Smokuč pri Žirovnici. – Varstvo spomenikov 9, 163–164.
ZADNIKAR, M. 1982, Romanika v Sloveniji. – Ljubljana.
Prenosi
Dodatne datoteke
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
