Podzemelj – železnodobno središče v Beli krajini v luči novih raziskav
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.71.15Ključne besede:
jugovzhodna Slovenija, Bela krajina, Podzemelj, Kučar, južni vrh, Pezdirčeva njiva, starejša železna doba, mlajša železna doba, naselja, grobiščaPovzetek
V prispevku predstavljamo železnodobno središče v Podzemlju. Kronološki pregled starih raziskovanj naselja in pripadajočih grobišč dopolnjujemo s predstavitvijo prvih rezultatov novih naselbinskih izkopavanj na južnem vrhu Kučarja, kjer sta bili odkriti dve stopnji halštatske poselitve. Prvič so bile raziskane ostaline obrambnega nasipa, najverjetneje ruševine zidu, s katerim je bil južni vrh obdan šele v mlajši fazi. Na tem območju so bile ohranjene tudi sledi poselitve iz mlajše železne dobe.
Raziskave na južnem vrhu Kučarja in odkritje grobišča na Pezdirčevi njivi na zahodni strani naselja pomembno dopolnjujejo naše vedenje o razvoju železnodobnega središča v Podzemlju.
Na grobišču, najverjetneje planem, ki še ni v celoti raziskano in zamejeno, sta bili odkriti dve skupini grobov, ki ju datiramo na sam konec halštatskega obdobja in v mlajšo železno dobo, pri čemer slednja nedvomno sodi v viniško kulturno skupino.
Obe raziskavi sta še v teku in bosta celovito predstavljeni v prihodnjih letih.
Prenosi
Literatura
BAKARIĆ, L. (ur.) 2017, Japodi: zaboravljeni gorštaci / Iapodes: the forgotten highlanders. – Zagreb.
BALEN-LETUNIĆ, D. 1999–2000, Japodske nekropole s ogulinskog područja. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 32–33 (2000), 23–61.
BARTH, F. E. 1969, Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel (Slowenien). – An- tiquitas Reihe 3, Bd. 5, Bonn.
BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, 855–897, Sarajevo.
BOŽIČ, D. 1999, Die Erforschung der Latènezeit in Slowenien seit Jahr 1964 / Raziskovanje latenske dobe na Sloven- skem po letu 1964. – Arheološki vestnik 50, 189–213.
BOŽIČ, D. 2001, Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi (Zur latènezeitlichen Bevölkerung an Krka und Kolpa). – Arheološki vestnik 52, 181–198.
BUJNA, J. 2003, Spony z keltských hrobov bez výzbroje z územia Slovenska (Typovo-chronologické triedenie LTB- a C1-spôn). − Slovenská Archeológia 51/1, 39−108.
DESCHMANN, K. 1856, Inschriftsteine im Tschernembler Boden in Unterkrain. – Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 11.
DIZDAR, M. 2013, Zvonimirovo – Veliko polje. Groblje latenske kulture 1 / A Cemetery of the La Tène Culture 1. – Monographiae Instituti Archaeologici / Monografije Instituta za arheologiju 8.
DULAR, J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem obdobju (Die Bela krajina in der frühen Hallstattzeit). – Arhe- ološki vestnik 24, 544–591.
DULAR, J. 1978, Podzemelj. – Katalogi in monografije 16. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. Prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem (Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – Dela 1. razreda SAZU 23.
DULAR, J. 1985, Topografsko področje XI (Bela krajina). – Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana.
DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6.
DULAR, J. 2014, Starinoslovec Jernej Pečnik. – Dobrepolje. DULAR, J., S. TECCO HVALA 2007, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement – economy – society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev – gospodarstvo – družba. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 12.
DULAR, J., M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož, utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Ormož, befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18.
DULAR, J., S. CIGLENEČKI, A. DULAR 1995, Kučar. Že- leznodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju (Kučar. Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj). – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1.
DULAR, J., I. ŠAVEL, S. TECCO HVALA 2002, Bronasto- dobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitli- che Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5.
GABROVEC, S. 1956, Najstarejša zgodovina Dolenjske. Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v Novem mestu, Brežicah in Metliki. – Novo mesto.
GABROVEC, S. 1964–1965, Halštatska kultura Slovenije (Die Hallstattkultur Sloweniens). – Arheološki vestnik 15–16, 21–63.
GABROVEC, S. 1966a, Zur Hallstattzeit in Slowenien. – Germania 44, 1–48.
GABROVEC, S. 1966b, Srednjelatensko obdobje v Slove- niji (Zur Mittellatènezeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 17, 169–242.
GABROVEC, S. 1987, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom. (Uvod, Dolenjska grupa, Svetolucijska grupa,
Notranjska grupa, Ljubljanska grupa). – V: Praistorija
jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, 29–119, Sarajevo. GABROVEC, S. (ur.) 1994, Stična 1. Naselbinska izkopavanja / Siedlungsausgrabungen. – Katalogi in monografije 28.
GRAHEK, L. 2014, Pozabljene in odstrte železnodobne najdbe iz Podzemlja (Iron Age finds from Podzemelj – forgotten and found again). – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 225–237.
GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika / Iron Age settlement pottery. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 32.
GRAHEK, L. 2017, Nova odkritja grobov iz starejše in mlajše železne dobe na Viru pri Stični / Newly disco- vered graves from the Early and Late Iron Age at Vir pri Stični. – Arheološki vestnik 68, 197–244.
GRAHEK, L. 2018, Naselbinska keramika z Mosta na Soči / Pottery from the settlement at Most na Soči. – V: J. Dular, S. Tecco Hvala (ur.), Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Age settlement at Most na Soči. Treatises, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, 249–306.
GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. Übersicht über das archäologische Fundgut. – Jahrbuch des Römi- sch-Germanischen Zentralmuseums 31, 305–364.
HÜTTEL, H.-G. 1981, Bronzezeitliche Trensen in Mittel- und Osteuropa. – Prähistorische Bronzefunde XVI/2.
KNEZ, T., P. PETRU 1975, Podzemelj. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 242–243, Ljubljana.
MASON, Ph. 2014, Kučar near Podzemelj: an Iron Age hillfort complex and its environs in the light of archa- eological fieldwork since 1979 (Kučar pri Podzemlju: železnodobni kompleks gradišča in njegovo zaledje v luči arheoloških raziskav po letu 1979). – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 213–224.
METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hall- stattzeit im südöstlichen Pannonien. – Vorgeschichtliche Forschungen 23/1,2.
MILITKÝ, J. 2018, Keltské mincovnictví ve 3. a 2. století před Kristem v Čechách (Keltisches Münzwesen im 3. und. 2. Jahrhundert vor Christus in Böhmen). – Praga.
PIRKMAJER, D. 1991, Kelti na Celjskem. Arheološka raz- stava Pokrajinskega muzeja Celje. – Celje.
ŘÍHOVSKÝ, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und im Ostal- pengebiet. – Prähistorische Bronzefunde XIII/5.
TERŽAN, B. 1973, Valična vas. – Arheološki vestnik 24, 660–729.
TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula / Die Certosafibel. – Arheološki vestnik 27, 317–443.
TERŽAN, B. 2008, Stiške skice / Stična Skizzen. – V: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Stična II/2. Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien, Katalogi in monografije 38 (2010), 189–325.
VOJAKOVIĆ, P., S. PORENTA, B. TOŠKAN 2014, Novo odkritje prazgodovinske poselitve ob vznožju gradišča Sv. Marjeta na Libni / New discovery of a prehistoric dwelling below the hillfort of Sv. Marjeta on Libna. – Arheološki vestnik 65, 101–121.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
