Trozankasta ločna fibula s trikotno nogo iz Bosne
Ključne besede:
vzhodna in osrednja Bosna; Slavonija; skupina Dalj; skeleteni grobovi; trozankasta ločna fibula; dvozankasta ločna fibula; tuji elementi; migracijePovzetek
Prispevek obravnava tro- in dvozankste ločne fibule z vrezi na loku in visoko trikotno nogo. Obravnavani tip fibul v dose-danjih raziskavah še ni bil jasno opredeljen. Glavno območje razprostranjenosti tega nakita je osrednja in vzhodna Bosna s koncentracijo v dolini reke Bosne in njenih pritokov. Razen naselbinskih najdb iz Debelega Brda pri Sarajevu in Bare pri Tuzli sta obravnavana tipa fibul večinoma najdena kot pridatek v skeletnih grobovih, ki jih na osnovi preostalih pridatkov lahko opredelimo kot moške.Primerki fibul iz skeletnih grobov v vzhodni Slavoniji kažejo na premikanje skupin in/ali posameznikov z glavnega območja razprostranjenosti proti Panonski nižini. Tako skeletni način pokopa kot te fibule so na žarnih nekropolah Slavonije tuji elementi. Kronološki okvir obravnavanih tipov fibul je konec osmega in začetek sedmega stoletja pr. Kr.
Prenosi
Literatura
BADER, T. 1983, Die Fibeln in Rumänien. - Prähistorische Bronzefunde 14/6.
BENAC, A. und B. ČOVIĆ 1957, Glasinac 2. Željezno doba. - Katalog prehistorijske zbirke Zemaljskog muzeja u Sarajevu 2, Sarajevo.
BERCIU, D. und E. COMŞA 1956, Săpăturile arheologice de la Balta Verde şi Gogoşu (1949 şi 1950). - Materiale Bucareşt 2, 252-489.
DUMITRESCU, V. 1968, La nècropole tumulaire du premier âge du fer de Basarabi. - Dacia 12, 177-260.
ČOVIĆ, B. 1982, Tumulusi željeznog doba u Gubavici. - Hercegovina 1, 13-32, Mostar.
ČOVIĆ, B. 1987a, Srednjobosanska grupa. - In: Praistorija jugoslovenskih zemalja 5. Željezno doba, 481-528, Sarajevo.
ČOVIĆ, B. 1987b, Glasinačka kultura. - In: Praistorija jugoslovenskih zemalja 5. Željezno doba, 575-643, Sarajevo.
ČURČIĆ, V. 1908, Prehistoričke utvrde oko Sarajeva. - Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 20, 363-386.
FIALA, F. 1895, Die Ergebnisse der Untersuchungen prähistorischer Grabhügel auf dem Glasinac im Jahre 1893. - Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und der Herzegowina 3, 3-256.
FOLTINY S. 1961, Über die Fundstelle und die Bedeutung der angeblich aus Kisköszeg stammenden hallstattzeitlichen Bronzen des Römisch-Germanischen Zentralmuseums in Mainz. - Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmusums 8, 175-189.
GABROVEC, S. 1970, Dvozankaste ločne fibule. - Godišnjak. Centar za balkanološka ispitivanja 8/6, 5-44.
MANDIĆ, M. 1933, Praistorijski nalazi prilikom rekognisciranja u okolici Kaknja, Semizovca i Novog Šehera kod Žepča. - Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu 15, 2-6.
MEDOVIĆ, P. 1978, Naselja starijeg gvozdenog doba u jugoslovenskom Podunavlju. - Dissertationes et Monographiae 22, Beograd.
METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Unenfelder- und Hallstattzeit im südöstlichen Pannonien. - Vorgeschichtliche Forschungen 23.
MITREVSKI, D. 1987, Bow Fibulae from Iron Age Sites in the Vardar Valley. - Archaeologia Iugoslavica 24, 29-42.
POPOVIĆ, P. und M. VUKMANOVIĆ 1998, Vajuga-Pesak. Nekropola starijeg gvozdenog doba. - Đerdapske sveske. Posebna izdanja 3, Beograd.
SAPOUNA-SAKELLARAKIS, E. 1978, Die Fibeln der griechischen Inseln. - Prähistorische Bronzefunde 14/4.
SUNDWALL, J. 1943, Die älteren italischen Fibeln. - Berlin.
ŠIMIĆ, J. 1984, Stariji nalazi bosutske grupe iz Vukovara. - In: Arheološka istraživanja u istočnoj Slavoniji i Baranji, Posebna izdanja Hrvatskog arheološkog društva 9, 107-115.
TERŽAN, B. 1987, The early Iron Age Chronology of the Central Balkans. A review from the viewpoint of the Southeastern Alpine Hallstatt. - Archaeologia Iugoslavica 24, 7-25.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. - Katalogi in monografije 25.
TERŽAN, B. 1994, Bronzezeit und ältere Eisenzeit im ö. Mitteleuropa, Beziehungen zum Mitelmeergebiet. - In: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 8, 444-456.
VASIĆ, R. 1999, Die Fibeln im Zentralbalkan (Vojvodina, Serbien, Kosovo und Makedonien). - Prähistorische Bronzefunde 14/12.
VINSKI, Z. und K. VINSKI-GASPARINI 1962, O utjecajima istočno-alpske halštatske kulture i balkanske ilirske kulture na slavonsko-srijemsko Podunavlje. - Arheološki radovi i rasprave 2, 263-293.
VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. - Monografije 1, Zadar.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
