Redko upodobljeni mitološki prizor v Gornjem Gradu: zgodba o Skili in Minosu?

Avtorji

  • Katarina Šmid

Ključne besede:

rimska doba; grobna edikula; Minos; Skila; Menelaj; Helena; Parisova sodba; ikonografski motiv; epilij Ciris; Norik; Gornji Grad; Slovenija

Povzetek

Prispevek obravnava osrednji motiv na spodnjem delu grobne  edikule  v  Gornjem  Gradu,  ki  je  bil  od  temeljne  študije Erne Diez dalje skupaj z reliefoma iz Oswaldgrabna (zahodna Štajerska, Norik) in Akvinka razložen kot snidenje Menelaja  in  Helene  po  koncu  trojanske  vojne.  Pomisleke  o  pravilnosti  te  interpretacije  vzbudijo  primerjave  tega  motiva  s  slabo  poznanim  ogledalom  z  nekropole  Bulla Regia  (provinca  Africa  proconsularis),  z  domala  enako  kompozicijo.  Na  sredini  reliefa  je  upodobljena  starejša  ženska,  ki  pa  se  v  omenjeni  zgodbi  ne  pojavi.  Osnovne  karakteristike  motiva,  roka  na  ročaju  meča  in  ženska,  ki  moškemu  nekaj  ponuja,  nastopijo  pri  še  enem  prizoru,  namreč pri redko upodobljenem srečanju med Minosom in  hčerko  kralja  Nizusa,  Skilo,  najnatančneje  opisanem  v  krajši  pesnitvi,  epiliju  Ciris.  Skila  se  po  posredovanju  Erosa  zaljubi  v  sovražnega  kralja  Minosa,  v  zaroti  proti  domovini ter lastnemu očetu ji pomaga tudi starejša žen-ska, njena dojilja.Na podlagi ikonografske analize in literarnega izročila avtorica doslej znanim upodobitvam Minosa in Skile dodaja štiri druge: tri na kamnitih reliefih iz Norika (Gornji Grad, Oswaldgraben) in Panonije (Akvink) ter eno na bronastem ogledalu  iz  Bulla  Regia  v  Tuniziji.  Vse  te  upodobitve  so  bile  prej  razložene  kot  snidenje  Menelaja  in  Helene  po  koncu trojanske vojne.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

BAŽANT, J. 1992, Minos I. – In: LIMC VI 1, 570–574; VI 2, 311–315.

CANCIANI, F. 1994, Skylla II. – In: LIMC VII 1, 793; VII 2, 569.

CARTON, M. 1890, La nécropole de Bulla Regia. – Bul-letin archéologique du Comité des travaux historiques et scientifiques, 149–226, Paris.

CAZZANIGA, I. 1959, Intorno al verso 376 della Ciris. “amyclaeo spargens althariaa thallo”. – La parola del passato 14, 453–457.

DIEZ, E. 1952, Die Wiedersehensszene zwischen Helena und Menelaos auf provinzialrömischen Reliefs. – Ja-hreshefte ds Österreichischen Archäologischen Instituts. Beiblatt 39, 21–36.

DIEZ, E. 1953, Zur Wiedersehensszene zwischen Helena und Menelaos. Ein Nachtrag. – Jahreshefte des Öster-reichischen Archäologischen Instituts. Beiblatt 40,215–218.

DIEZ, E. 1966–1967, Nochmals Helena - Menelaos. – Ja-hreshefte des Österreichischen Archäologischen Instituts. Beiblatt 48, 92–108.

GHALI-KAHIL, L. 1955, Les enlèvements et le retour d’Hélène dans les textes et les documents figurés. – Paris.

HEBERT, B. 1993, Römerzeitliche Funde im Oswaldgra-ben in der Steiermark. –Fundberichte aus Österreich32, 139–153.

HEDREEN, G. 1996, Image, Text, and Story in the Recovery of Helen. – Classical Antiquity 15/1, 152–184.

HODSKE, J. 2007, Mythologische Bildthemen in den Häusern Pompejis. Die Bedeutung der zentralen Mythenbilder für die Bewohner Pompejis. – Stendaler Winckelmann-Forschungen 6, Ruhpolding.

KAHIL, L. 1988, Hélène. – In:LIMC IV 1, 498–563; IV 2, 291–358.

KAHIL, L. 1997, Menelaos. – In: LIMC VIII 1, 834–841; VIII 2, 562–565.

KASTELIC, J. 1998, Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih. Šempeter v Savinjski dolini / Sepulchral Symbolism of the Mythological Imagery on Roman Tomb Monuments. Šempeter in the Valley of Savinja. – Ljubljana.

KLEMENC, J. 1955, Trojanska pravljica na nagrobnih spomenikih iz Šempetra ob Savinji. – Zbornik Filozofske fakultete 2, 57–70, Ljubljana.

KNOX, P. E. 1990, Scylla’s Nurse. – Mnemosyne 43/1–2, 158–159.

KOKOLE, S. 2003, Totius antiquitatis egregius admirator. Christophorus Raubar zwischen Kampanien und Krain. – In: J. Höfler, J. Träger (eds.), Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik. Beziehungen, Anregungen, Parallelen, 175–197, Regensburg.

KREMER, G. 2001, Antike Grabbauten in Noricum. Kata-log und Auswertung von Werkstücken als Beitrag zur Rekonstruktion und Typologie. – Österreichisches Archäologisches Institut. Sonderschriften 36, Wien.LIMC = Lexicon iconographicum mythologiae classicae.

LYNE, R. O. A. M. 1978, Ciris. A poem attributed to Ver-gil. – Cambridge classical texts and commentaries 20, Cambridge, New York.

PAHIČ, S. 1975, Gornji grad. – In: Arheološka najdišča Slovenije, 269, Ljubljana.

REINACH, S. 1890, Reliefs de miroirs en bronze. – In : Collections du musée Alaoui, 85–96, Paris.

ROBERT, C. 1914, Ein verkanntes Ciris-Bild. – Hermes49/1, 158–160.

SALIS, A. 1947, Antike und Renaissance. Über Nachleben und Weiterwirken der alten in der neueren Kunst. – Erlenbach, Zürich.

TOYNBEE, J. M. C. 1977, Greek myth in Roman stone. – Latomus 36, 343–412

VERCOUTRE, A. 1893, Le miroir de Bulla Regia. – Revue archéologique 22, 80–85.

WEEGE, F. 1913, Das goldene Haus des Nero. – Jahrbuch des Deutschen Archäologischen Instituts 28, 127–244.

WUILLEUMIER, P. and A. AUDIN 1952, Les médaillons d’applique gallo-romains de la vallée du Rhône. – Annales de l’Université de LyonTroisième série. Lettres 22, Paris.

ZAHLHAAS, G. 1975, Römische Reliefspiegel. – Kataloge der Prähistorischen Staatssammlung München 17, Kallmünz.

ZIEHEN, J. 1890, Römische, Bildwerke im Nationalmuseum zu Pest. – Archäologisch-epigraphische Mitteilungen aus Österreich-Ungarn 13, 43–72.

Prenosi

Objavljeno

2012-01-01

Kako citirati

Šmid, K. . (2012). Redko upodobljeni mitološki prizor v Gornjem Gradu: zgodba o Skili in Minosu?. Arheološki Vestnik, 63. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8000

Številka

Rubrike

Rimska doba