Kamnolom apnenca v Podpeči pri Ljubljani in njegovi izdelki
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.73.06Ključne besede:
Slovenija, Podpeč, Emona, rimska doba, Člen litiotidnega apnenca, mikrofaciesna analiza, rimski in novoveški kamnolom, izdelkiPovzetek
Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antičnega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimskodobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Prenosi
Literatura
ALDINI, T. 2000, Archeologia Bertinorense Forlimpopoli. – Documenti e studi 1, 23–66.
BERTONCELJ KUČAR, V. 1985, Rimska kamnita plastika Emone in njenega teritorija. –Magistrska naloga / MA thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
BUORA, M. 1982, Urne e pseudourne a cista aquileiesi. – Aquileia nostra 53, 189–216.
BUSER, S. 1968, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, List Ribnica, L 33–78. – Beograd.
BUSER, S., I. DEBELJAK 1995, Lower Jurassic beds with bivalves in South Slovenia / Spodnjejurske plasti s školjkami v južni Sloveniji. – Geologija 37–38, 23–62.
BUSER, S., K. GRAD, M. PLENIČAR 1967, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, List Postojna, L 33–77. – Beograd.
CAVALIERI MANASSE, G. 1978, La decorazione architettonica romana di Aquileia, Trieste, Pola. – Padova.
CHMEL, J. (ur. / ed.) 1849, Osterreichische Geschichts- -Quellen herausgegeben von der Historischen Commission der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien. Zweite Abtheilung, Diplomataria et Acta, I. Bd. Diplomatarium miscellum seculi XIII. – Wien.
CIGAINA, L. 2016, Von stehenden Steinplatten zu “stehen- den Soldaten”. – V / In: R. Lafer (ur. / ed.), Römische Steindenkmäler im Alpen-Adria-Raum, Klagenfurt.
DAHLIN, T., B. ZHOU 2004, A numerical comparison of 2D resistivity imaging with 10 electrode arrays. – Geophysical Prospecting 52/5, 379–398.
DEBELJAK, I., S. BUSER 1997, Lithiotid bivalves in Slovenia and their mode of life. – Geologija 40, 11–64.
DENKSCHRIFT 1898 = [Krainische Baugesellschaft] 1898, Denkschrift über die Thätigkeit der Krainischen Bauge- sellschaft während des ersten Viertel-Jahrhundertes ihres Bestandes 1873-1898. – Laibach.
DJURIĆ, B., I. RIŽNAR 2017, Kamen Emone / The rocks of Emona. – V / In: B. Županek, B. Vičič (ur. / eds.), Emona MM. Urbanizacija prostora – nastanek mesta / Emona MM. Urbanisation of space – Beginning of a Town, 121–144, Ljubljana.
DJURIĆ, B., L. GALE, S. MILETIĆ 2018, Podpeč limestone for colonia Iulia Emona (Regio X. Venetia et Histria). – V / In: C. Coquelet et al. (ur. / eds.), Roman ornamental stones in North Western Europe, 107–112, Namur.
DJURIĆ et al. 2018a = B. Djurić, L. Gale, E. Lozić, I. Rižnar 2018, On the edge of the known. The quarry landscape at Podpeč. – V / In: M. Janežič, T. Mulh, B. Nadbath, I. Žižek (ur. / eds.), Nova odkritja med Alpami in Črnim morjem. Rezultati raziskav rimskodobnih najdišč v ob- dobju med leti 2005 in 2015 / New Discoveries between the Alps and the Black Sea. Results from the roman sites in the period between 2005 and 2015, Zbornik 1. mednarodnega arheološkega simpozija / Proceedings of the 1st International Archaeological Conference, Ptuj, 8. in 9. oktober 2015 / Proceedings of the 1st International Archaeological Conference, Ptuj, 8th and 9th October 2015, Monografije CPA 6, 77–87.
DJURIĆ et al. 2018b = B. Djurić, L. Gale, E. Lozić, N. Ko- vačič, Š. Okršlar 2018, Podpeč pri Ljubljani – kamnolom, EŠD 12509; sondiranje. – V / In: P. Stipančič, B. Djurić (ur. / eds.) Arheologija v letu 2017, 14–15, Ljubljana. [http://www.arheologija.si/files/2018/02/Arheologija- -v-letu-2017.pdf ]
DOZET, S., C. STROHMENGER 2000, Podbukovje For- mation, Central Slovenia. – Geologija 43/2, 197–212.
EMBRY, A. F., J. E. KLOVAN 1971, A Late Devonian Reef Tract on Northeasterm Banks Island. – Canadian Petroleum Geology 19, 730–781.
GALE, L. 2015, Microfacies characteristics of the Lower Juras- sic lithiotid limestone from northern Adriatic Carbonate Platform (central Slovenia). – Geologija 58/2, 121–138.
GALE, L., M. KELEMAN 2017, Early Jurassic foraminiferal assemblages in platform carbonates of Mt. Krim, central Slovenia. – Geologija 60/1, 99–115.
GIOVANNINI, A. 2015, Aquileia, attestazioni funerarie di età Augustea. Alcune osservazioni. – Antichità Al- toadriatiche 81, 295–325.
GOODMAN, D. 2015, GPR-SLICE v. 7.0. Ground penetra- ting radar imaging sofware. Geophysical archaeometry laboratory inc. – Woodland Hills.
JOL, H. M. 2009, Ground penetrating radar: Theory and applications. – Amsterdam.
JURIŠIĆ, M. 2000, Ancient Shipwrecks of the Adriatic. Maritime transport during the first and second centuries AD. – BAR. International Series 828.
KOCH, G. 2015, Einige Überlegungen zum Verhältnis der erhaltenen kaiserzeitlichen Sarkophage zur ursprüngli- chen Produktion. – V / In: B. Porod, G. Koiner (ur. / eds.), Römische Sarkophage. Akten des Internationalen Werkstattgesprächs, 11. – 13. Oktober 2012 (Graz), Graz.
KOS, P. 1986, The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region ca. 300 B.C. – A.D. 1000. – Situla 24. KOS, P. 2006, Analiza novčnih najdb / The analysis of the coin finds. – V / In: L. Plesničar Gec, Emonski forum / Emona forum, Annales Mediterranea, Koper.
KOSI et al. 2016 = M. Kosi, M. Bizjak, M. Seručnik, J. Šilc 2016, Historična topografija Kranjske (do leta 1500). – Slovenska historična topografija 1, Ljubljana. [http://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web.pdf]
KRAŠNA, A. 2019, Arhitekturni in sepulkralni izdelki iz nabrežinskega apnenca v Sloveniji. – Diplomsko delo / BA thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
LETTICH, G. 2003, Itinerari Epigrafici Aquileiesi. Guida alle epigrafi esposte nel Museo Archeologico Nazionale di Aquileia. – Trieste.
MAROLT, M. 1929, Dekanija Vrhnika. Topografski opis. – Ljubljana.
MILER, M., J. PAVŠIČ 2008, Triassic and Jurassic beds in Krim Mountain area (Slovenija). – Geologija 51, 87–99.
MLINARIČ, J. 1996, Gospodarska dejavnost cistercijanskih samostanov in kartuzij na Slovenskem (The Economy of Cistercian and Carthusian Monasteries in Slovenia). – V / In: Kulturna dediščina meniških rodov / The heritage of monastic orders, Ljubljana.
MLINARIČ, J. 2001, Kartuzija Bistra. – Ljubljana. MUNSELL COLOR (Firm) 2010, Munsell Rock-Color Charts: with genuine Munsell color chips. – Grand Rapids, MI: Munsell Color.
MÜLLNER, A. 1879, Emona. Archaeologische Studien aus Krain. – Laibach.
NADBATH, B., G. RUTAR 2008, Žabji grad, pozabljena srednjeveška utrdba na južnem obrobju Ljubljanskega barja / Žabji Grad , a Forgotten Medieval Fortification at the Southern Margin of the Ljubljanski Barje Wetland. – Varstvo spomenikov 44, 28–36.
NADBATH, B., G. RUTAR 2012, Genius loci ali Žabji grad in kulturna krajina Ljubljanskega barja. – V / In: B. Migotti, Ph. Mason, B. Nadbath, T. Mulh, Š. Karo (ur. / eds.), Scripta in Honorem Bojan Djurić, 93–99, Ljubljana.
OGORELEC, B. 2009, Spodnje jurske plasti v Preserju pri Borovnici. – Geologija 52, 193–204.
OGRIN, R. 1964, Dajatve bistriških podložnikov. – Kronika 12, 165–168.
PANELLA, C. 2002, Le anfore di età imperiale nel Me- diterraneo occidentale. – V / In: E. Geny (ur. / ed.), Céramiques héllenistiques et romaines 3. Publications du Centre Camille-Julien 28, 177–275.
PETRU, S. 1972, Emonske nekropole: odkrite med leti 1635- 1960. – Katalogi in monografije 7.
PFLUG, H. 1989, Römische Porträtstelen in Oberitalien. – Mainz am Rhein.
PLACER, L. 2008, Principles of the tectonic subdivision of Slovenia. – Geologija 51, 205–217.
PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče / The northern necropolis of Emona. – Katalogi in monografije 8.
PLESNIČAR GEC, L. 1977, Nova napisa iz Ljubljane / Altre due epigrafi Emoniensi. – Arheološki vestnik 28, 117–118.
PLESNIČAR GEC, L. 1999, Urbanizem Emone / The urbanism of Emona. – Ljubljana.
PLESNIČAR GEC, L. 2006, Emonski forum / Emona forum, Annales Mediterranea, Koper.
PORTNIAGUINE, O., M. ZHDANOV 1999, Focusing geophysical inversion images. – Geophysics 64/3, 874–887.
RAJŠP, V., M. FICKO 1996, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. 2. zv. – Ljubljana.
RAMOVŠ, A. 1990, Gliničan od Emone do danes. – Ljubljana. RAMOVŠ, A. 2000, Podpeški in črni pisani lesnobrdski apnenec skozi čas. – Ljubljana.
SACCHI, F. 2017, Breve nota su alcuni elementi architettonici di reimpiego. – V / In: Scavi ad Aquileia III. Aquileia, l’insula tra Foro e porto fluviale, Lo scavo dell’Università degli Studi di Trieste 1. La strada, 153–159, Trieste.
SANDMEIER, K. J. 2011, Reflexw Version 6. Windows TM 9x/NT/2000/XP/7 – program for the processing of seismic, acoustic or electromagnetic reflection, refraction and transmission data. – Karlsruhe.
SCHMID, W. 1913, Emona. – Jahrbuch für Altertumskunde 7, 61–188.
SCRINARI, V. S. M. 1972, Museo archeologico di Aquileia. Catalogo delle sculture romane. – Roma.
SNOJ, M. 2009, Slovenski etimološki slovar. – Ljubljana.
SNOJ, M. 2010, Slovenska zemljepisna imena v luči etimo- logije. – V / In: Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 28. 6. – 16. 7. 2010, Zbornik predavanj, 39–50, Ljubljana.
ŠAŠEL, J. 1960–1961, Epigraphica. – Arheološki vestnik 11–12, 187–210.
ŠAŠEL KOS, M. 1997, The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia / Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije. – Situla 35.
ŠAŠEL KOS, M. 1998, Dolničarjev lapidarij / The Thalnitscher Lapidarium. – Arheološki vestnik 49, 329–353.
ŠAŠEL KOS, M. 2018, Rimski napisi z območja Križank. – V / In: L. Vidmar (ur. / ed.), Križanke, 14–31, Ljubljana.
VIDULLI TORLO, M., F. MAINARDIS 2001, Il Lapidario tergestino al Castello di San Giusto. – Collana delle guide ai monumenti e ai musei minori di Trieste 11.
VODNIK, P. 2016, Litološke značilnosti spodnjejurskega apnenca pri Podutiku in Kamni Gorici ter primerjava z artefakti iz časa Emone. – Diplomsko delo / BA thesis, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
ZADNIKAR, M. 1982, Romanika v Sloveniji. Tipologija in morfologija sakralne arhitekture. – Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
