Istra kroz željezno doba

  • Kristina Mihovilić
Ključne besede: Istra, železna doba, kronologija, žarna grobišča, naselbine, peči, lesena šivana ladja

Povzetek

[Istra v železni dobi]

Predstavljen je kratek pregled arheoloških raziskav železne dobe v Istri, od začetkov v 19. stoletju do najnovejših arheoloških izkopavanj. Ob tem je poudarjen doprinos prof. Staneta Gabrovca k poznavanju istrske železne dobe, ki ga je prispeval z raziskavami, zgledom in spodbudami svojim študentom na Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani. Sledi prikaz kronološke sheme za istrsko kulturno skupino, njen kulturni razvoj je razčlenjen na šest časovnih stopenj (I–VI). Značilno je, da se v pogrebnem obredju obdrži sežiganje umrlih od začetkov v 12. st. pr. n. št. (Istra I) pa vse do rimskega podjarmljenja konec 3. oz. na začetku 2. st. pr. n. št. (Istra VIa). Čeprav se v kulturnem razvoju nakazuje kontinuiteta, je v materialni kulturi posameznih kronoloških stopenj zaslediti spremembe. Na eni strani odsevajo stike Istre z drugimi kraji, ki so bili osnovani predvsem na pomorsko-trgovskih povezavah, na drugi kulturne vplive sosednjih in tudi bolj oddaljenih ekspanzivnih kulturnih skupin na Apeninskem polotoku (Piceni, Etruščani) in v severnojadranskem zaledju (Bologna, Este) ter jugovzhodnih Alpah (svetolucijska in dolenjska kulturna skupina). K boljšemu poznavanju istrske skupine v železni dobi so pripomogla nova odkritja izredno dobro ohranjenih naselbinskih ostalin in grobov v Pulju, Rovinju, Bermu in na Sv. Martinu nad limskim zalivom in Monbrodu ter lesena šivana ladja pri Zambratiji, radiokarbonsko datirana v čas 1120–930 pr. n. št.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Kristina Mihovilić

Cara Emina 6
HR – 52100 Pula

Literatura

AMOROSO, A. 1885, I castellieri istriani e la necropoli di Vermo presso Pisino. – Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia patria 1.

AMOROSO, A. 1889, le necropoli preistoriche dei Pizzughi. – Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia patria 5, 225–261.

BAĆIĆ, B. 1957, Ilirsko žarno groblje u Kaštelu kraj Buja. – Jadranski zbornik 2, 381–432.

BAĆIĆ, B. 1958, Novi ilirski žarni grobovi u Puli. – Ja- dranski zbornik 3, 315–322.

BAlJ, l. 2014, Učenje kroz igru – lončarstvo i izrada igračaka u prapovijesnoj Puli. – Histria arhaeologica 45 (2015), 71–94.

BATOVIĆ, Š. 1959, Iz ranog željeznog doba liburnije. – Diadora 1, 37–81.

BATOVIĆ, Š. 1966, Pregled željeznog doba na istočnoj jadranskoj obali. – Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 68 (1973), 47–74.

BATOVIĆ, Š. 1986–1987, Istarska kultura željeznog doba. – Radovi FFZd 26 (13)(1987), 5–74.

BEKIĆ, l. 1996, Sustav gradina na rovinjskom području. – Histria archaeologica 27 (1998), 19–92.

BENUSSI, B. 1927–1928, Dalle annotazioni di Alberto Puschi per la carta archeologica dell'Istria. - Archeografo Triestino 14, III s., 245–282.

BOETTO, G., P. POMEY 2019, Brod Zambratija u kontekstu drevnih tradicija šivanih brodova na Mediteranu. – V / In: I. Koncani Uhač, G. Boetto, M. Uhač (ur. / eds.), Zambratija. Prapovijesni šivani brod. Rezultati arheološkog istraživanja, analiza i studija, Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 33, 158–178.

BOETTO, G., M. UhAČ, I. KONCANI UhAČ 2019, Brodska konstrukcija. – V / In: I. Koncani Uhač, G. Boetto, M. Uhač (ur. / eds.), Zambratija. Prapovijesni šivani brod. Rezultati arheološkog istraživanja, analiza i studija, Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 33, 62–87.

BOlTIN TOME, E. 1967, Poročilo o raziskovanju na srednjem prečnem nasipu Kaštelirja pri Dvorih nad Izolo (Compte rendu sur les recherches effectuée sur la digue transversale moyenne de Kaštelir près de Dvori au-pressus d’Izola). – Arheološki vestnik 18, 163–177.

BRAJKOVIĆ, D., S. RADOVIĆ, A. OROS SRŠEN 2011, Arheozoološka obilježja. – V / In: K. Mihovilić, Na početku je bila peć. Željeznodobno naselje i nekropola uz temelje Arheološkog muzeja Istre, Arheološki muzej Istre. Katalog 82, 72–76.

BURŠIĆ MATIJAŠIĆ, K. 1988–1989, Gradina Vrčin u okviru brončanog doba Istre. – Arheološki vestnik 39–40, 475–494.

BURŠIĆ MATIJAŠIĆ, K. 2007, Gradine Istre. – Pula. BURTON, R. F. 1877, Note sopra i castellieri o rovine pre- istoriche della penisola Istriana. – Capodistria (reprint Trieste 1970).

CARDAREllI, A. 1983, Castellieri nel Carso e nell’Istria: Cronologia degli insediamenti fra media età del bronzo e prima età del ferro. – V / In: Preistoria del Caput Adriae, 87–104, Trieste.

CESTNIK, V. 2009, Željeznodobna nekropola Kaštel kod Buja. – Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 18.

ČOVIĆ, B., S. GABROVEC 1971, Âge du fer. – Epoque préhistorique et protohistorique en Yougoslavie – Recherches et résultats, 325–349, Beograd.

ČUKA, M. 2015, Pula – Arheološki muzej Istre. – Hrvatski arheološki godišnjak 12 (2016), 409–411.

DE JUlIIS, E. M. 1977, La ceramica geometrica della Daunia. – Firenze.

DEllA CASA, Ph. 1996, Velika Gruda 2. – Universitäts- forschungen zur prähistorischen Archäologie 33. DUhN, F., F. MESSERSChMIDT 1939, Italische Gräber-kunde. – heidelberg.

DUlAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji (Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – Dela 1. razr. SAZU 23.

EGG, M. 1988, Antike Helme. – Monographien des Römisch-Germanischen Zentralmuseums 14.

FISChER, J. 1984, Die vorrömische Skulpturen von Nesac- tium. – Hamburger Beiträge zur Archäologie 11, 9–98.

FREY, O.-h. 1969, Die Entstehung der Situlenkunst. – Römisch-Germanische Forschungen 31.

FREY, O.-h. 2002, Sculture in pietra in Europa Centrale ed in Italia. – Padusa 38 n.s., 13–17.

GABROVEC, S. 1987a, Svetolucijska grupa. – V / In: Prai- storija jugoslavenskih zemalja 5. Željezno doba, 120–150.

GABROVEC, S. 1987b, Notranjska grupa. – V / In: Praisto- rija jugoslavenskih zemalja 5. Željezno doba, 151–177.

GABROVEC, S., K. MIhOVIlIć 1987, Istarska grupa. – V / In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5. Željezno doba, 293–338.

GlOGOVIĆ, D. 1979, Nalazi geometrijske keramike iz Daunije na području Istre. – Histria archaeologica 10/1, 57–84.

GlOGOVIĆ, D. 1998, Protogeometrijska apulska keramika iz Nezakcija. – Histria antiqua 2, 55–60. GlOGOVIć, D. 2003, Fibeln im kroatischen Küstengebiet. – Prähistorische Bronzefunde 14/13.

GNIRS, A. 1925, Istria praeromana. – Karlsbad.

GOBBI, C. 1999, Schede. – V / In: Piceni, popolo d’Europa, 200–203, Roma.

GUIBAl et al. 2019 = F. Guibal, Ch. Oberline, A. F. Dominguez, G. Boetto 2019, Datiranje. – V / In: I. Koncani Uhač, G. Boetto, M. Uhač (ur. / eds.), Zam- bratija. Prapovijesni šivani brod. Rezultati arheološkog istraživanja, analiza i studija, Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 33, 120–121.

GUŠTIN, M. 1974, Mahaire. Doprinos k povezavam Picena, Slovenije in srednjega Podonavja (Mahaira Krumschwerter: Urgeschichtliche Verbindungen Pice- num – Slowenien – Basarabi). – Situla 14/15, 77–94.

GUŠTIN, M. 2019, Zu den alpinen Negauer helmen aus Reutte (Tirol) und Nesactium (Istrien), Mit einem Be- itrag von Kristina Mihovilić. – V / In: h. Baitinger, M. Schönfelder (ur. / eds.), Hallstatt und Italien, Festschrift für Markus Egg, Monographien des Römisch-Germa- nischen Zentralmuseums, 154, 365–388.

HäNSEl, B. 1967, Plastik der jüngeren Bronzezeit und der älteren Eisenzeit aus Bulgarien. – Germania 47, 62–86.

HäNSEl, B., B. TERŽAN 2020, Metalni predmeti i drugi pojedinačni nalazi od kamena, gline, kosti i veprovog zuba / Metallgegenstände und andere Funde aus Stein, Ton, Knochen und Eberzahn. – V / In: B. hänsel, K. Mihovilić, B. Teržan et al., Monkodonja 3. Istraživanje protourbanog naselja bronačanog doba Istre. Nalazi od metala, gline, kosti i kamena te ljudskih i životinjskih kostiju / Monkodonja 3. Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Die Funde aus Metall, Ton, Knochen und Stein sowie die menschlichen und tieri- schen Knochen, Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 34, 147–262 [http://www.ami-pula.hr/fileadmin/user_upload/Dokumenti/2020/MONOGRAFIJE_I_KATALOZI/28.05.2020/monkodonja-3_1.pdf ].

HARDING, A. 1995, Die Schwerter in ehemaligen Jugoslawien. – Prähistorische Bronzefunde 6/14.

HELLMUTH KRAMBERGER, A., S. MüLLER, M. ČUKA 2018, Monbrodo – Prapovijesna gradina blizu plaže Cisterna, južno od grada Rovinja, u svjetlu novih istraživanja. – Histria archaeologica 49 (2019), 13–37.

HOERNES, M. 1894, Ausgrabungen auf den Castellier von Villanova am Quieto in Istrien. – Mitteilungen des

HOERNES, M. 1905, Die prähistorische Nekropole von Nesactium. – Jahrbuch der K. K. Zentral-Kommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, NF. 3, 325–344, Wien.

HOERNES, H., O. MENGHIN 1925, Urgeschichte der Bildenden Kunst in Europa. – Wien.

KNEZ, T. 1973, Figurale Situlen aus Novo mesto (Figuralne situle iz Novega mesta). – Arheološki vestnik 24, 309–326.

KNEZ, T. 1984, Situlska umjetnost u Jugoslaviji. – V / In: Duhovna kultura Ilira, Posebna izdanja ANUBih 67, Centar za balkanološka ispitivanja 11, 89–104. KOZlIČIć, M. 1986, Antička obalna linijau svijetlu hidro- arheoloških istraživanja. – Izdanja HAD-a 11/2, 135–165.

KRIŽMAN, M. 1979, Antička svjedočanstva o Istri. Istra kroz stoljeća, Prvo kolo, Knjiga 1. – Pula, Rijeka.

KUČAR, V. 1979, Prahistorijska nekropola Beram. – Histria archaeologica 10/1, 85–131.

LUCKE, W., O.-H. FREY 1962, Die Situla in Providence. – Römisch-Germanische Forschungen 26.

MACCHIAROlA, I. 1991, Schede (c1–c138). – V / In: Samnivim. Archeologia del Molise, 76–90, Roma.

MARCHESETTI, C. 1883–1884, la necropoli di Vermo presso Pisino nell’Istria. – Bolletino della Società di scienze naturali in Trieste 8, 265–294.

MARCHESETTI, C. 1884, Di alcune antichità scoperte a Vermo presso Pisino d’Istria. – Archeografo Triestino

n.s. 10, 416–424.

MARCHESETTI, C. 1903, I Castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia. – Trieste.

MATOŠEVIĆ, D., K. MIhOVIlIć 2004, Prapovijesni nalazi na trgu G. Matteottija u Rovinju. – Rovinj.

MIHOVILIĆ, K. 1972, Nekropola Gradine iznad limskog kanala. – Histria archaeologica 3/2 (1977).

MIHOVILIĆ, K. 1979, Gradina Punta Kašteja kod Medulina. – Histria archaeologica 10/1, 37–51.

MIHOVILIĆ, K. 1986, Histri i Etruščani. – Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 2.

MIHOVILIĆ, K. 1989–1990, Narukvice – manžete s graviranim ukrasom. – Histria archaeologica 20–21 (1990), 29–53.

MIHOVILIĆ, K. 1991a, Nalazi prahistorijskih ostava na području Istre (Vorgeschichtliche hortfunde in Istrien). – Arheološki vestnik 42, 207–218.

MIHOVILIĆ, K. 1991b, l’Istria dal IV al I secolo a. C. – V / In: Preistoria e protostoria dell’Alto Adriatico, Antichità Altoadriatiche 37, 157–164.

MIHOVILIĆ, K. 1994–1995, Srebrni nakit iz Nezakcija. – Diadora 16–17 (1995), 81–100.

MIHOVILIĆ, K. 1995, Školjić (Funtana) i tragovi prapovijesnih obalnih i otočnih lokaliteta Istre. – Histria archaeologica 26 (1997), 28–57.

MIHOVILIĆ, K. 1996, Nezakcij – nalaz grobnice 1981. godine. – Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 6.

MIHOVILIĆ, K. 1998, Prapovijesni kameni spomenik iz Kaštela – Castelvenere. – Bujština ’90’ 9–12, Umag.

MIHOVILIĆ, K. 1999–2000, Sceptar iz Nezakcija. – Opuscula archaeologica 23–24, 21–26.

MIHOVILIĆ, K. 2001a, Nezakcij. Prapovijesni nalazi 1900–1953. – Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 11.

Archaeologische Gesellschaft 24, 155–184.

MIHOVILIĆ, K. 2001b, Kratki mač – bodež s trokutastom pločom za nasad ručke iz Istre (Kurzschwerter – Dolche mit dreieckiger Griffplatte aus Istrien). – Arheološki vestnik 52, 173–179.

MIHOVILIĆ, K. 2002, Grčki i helenistički nalazi u Istri i Kvarneru. – V / In: N. Cambi, S. Čače, B. Kirigin (ur. / eds.), Grčki utjecaj na istočnoj obali Jadrana. Zbornik radova sa znanstvenog skupa održanog 24. do 26 rujna 1998. godine u Splitu, Biblioteka knjiga Mediterana 26, 499–519.

MIHOVILIĆ, K. 2004, Ceramica greca in Istria. – V / In: l. Braccesi (ur. / ed.), Studi sulla Grecità d’Occidente. I Greci in Adriatico 2, hesperìa 18, 101–121.

MIHOVILIĆ, K. 2007a, I vasi del tipo kothon nell’Adriatico orientale. – V / In: M. Guštin, P. Ettel, M. Buora (ur. / eds.), Piceni ed Europa, Archeologia di frontiera 5, 85–94.

MIHOVILIĆ, K. 2007b, Brončani stamnoi iz Nezakcija. – V / In: M. Blečić, M. Črešnar, B. hänsel, A. hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur. / eds.), Scripta paehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 613–621.

MIHOVILIĆ, K. 2007c, Istrian Contacts with the Aegean throughout the early Iron Age. – V / In: I. Galanaky, h. Tomas, Y. Gamakis, R. laffineur (ur. / eds.), Beetwen the Aegean and Baltic Seas. Prehistory Across Borders, Aegaeum 27, 343–349.

MIHOVILIĆ, K. 2011, Na početku je bila peć. Željeznodobno naselje i nekropola uz Arheološki muzej Istre. – Arheološki muzej Istre. Katalog 82, 7–41.

MIHOVILIĆ, K. 2012, Bronzo finale in Istria. – V / In: V. Bellelli (ur. / ed.), Le origini degli Etruschi. Storia Archeologia Antropologia, 411–431, Roma.

MIHOVILIĆ, K. 2013, Castellieri – Gradine of the Northern Adriatic. – V / In: h. Fokkens, A. harding (ur. / eds.), The Oxford Handbook of the European Bronze Age, 864–876.

MIHOVILIĆ, K. 2014, Histri u Istri. Željezno doba Istre. – Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 23. MIhOVIlIć, K. 2017, helenističke brončane situle iz Nezakcija. – Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 110/1, 257–274.

MIHOVILIĆ, K., P. RAJIĆ ŠIKANJIĆ 2016, Nalaz žarnog groba kod Mariškići (lupoglav). – Histria archaeologica 47 (2017), 57–76.

MIHOVILIĆ et al. 2001 = K. Mihovilić, B. Teržan, B. hänsel, D. Matošević, C. Becker 2001, Rovinj prije rima / Rovigno prima dei Romani / Rovinj vor den Römern. – Kiel.

MLADIN, J. 1964, Umjetnički spomenici prahistorijskog Nezakcija. – Kulturno-povijesni spomenici Istre 5, Pula.

MLADIN, J. 1966–1969, halštatska nekropola na Gradini iznad limskog kanala. – Jadranski zbornik 7, 289–315.

MLADIN, J. 1974, Brončane posude i šljemovi iz Istre. – Diadora 7, 35–158.

MLADIN, J. 1977–1978, Geneza čovjeka u likovnim spomenicima iz prapovijesnog Nezakcija. – Histria archaeologica 8–9 (1995).

MLADIN, J. 1980, Sitna prapovijesna plastika u Arheolo-škom muzeju Istre u Puli. – Diadora 9, 165–195.

MORETTI, M. 1983, la necropoli del castelliere media- no di Pizzughi. – V / In: Preistoria del Caput Adriae, 153–158, Trieste.

MOSER, C. 1884, Bericht über die Nekropole von Vermo nächts Mitterburg – Pisino. – 7. Bericht d. prähisto- rische Commission d. Akademie d. Wissenschaften, 1 Abt. 89, 11–34.

MüLLER, S., M. ČUKA, A. hEllMUTh KRAMBERGER 2016, Monbrodo – nova istraživanja gradine južno od Rovinja u blizini uvale Cisterna. – Histria archaeologica 47 (2017), 21–55.

ORLIĆ, l. 2011a, Željeznodobne fibule s nalazišta Četvrt sv. Teodora u Puli. – Histria archaeologica 42 (2012), 185–215.

ORLIĆ, l. 2011b, histarsko razdoblje. – V / In: A. Starac, Pula. Rađanje grada, Arheološki muzej Istre. Katalog 83, 7–12.

PERCAN, T. 2010, Sv. Martin iznad limskog kanala. – Hrvatski arheološki godišnjak 2 (2011), 418–421.

PETEŠIĆ, S. 2011, Uoči osnutka rimske kolonije. – V / In: A. Starac, Pula. Rađanje grada, Arheološki muzej Istre. Katalog 83, 13–17.

PETEŠIĆ, S. 2012, Nalazi sive venetske keramike s arheolo- škog lokaliteta u četvrti sv. Teodora u Puli. – Arheološki muzej Istre. Vitrina mjeseca 1.6.–1.7.2012, Pula.

PETEŠIĆ, S. 2014, Pula – Malo rimsko kazalište. – Hrvatski arheološki godišnjak 11 (2015), 363–365.

POlŠAK, A., D. ŠIKIć 1973, Osnovna geološka karta SFRJ. – Beograd.

POVEDA, P, G. BOETTO 2019, Preliminarna rekonstruk- cija. – V / In: I. Uhač Koncani, G. Boetto, M. Uhač (ur. / eds.), Zambratija. Prapovijesni šivani brod. Rezultati arheološkog istraživanja, analiza i studija, Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 33, 96–103.

PUSCHL, A. 1905, la necropoli preromana di Nesazio, Relazione degli scavi eseguiti negli anni 1901, 1902 e 1903, Nesazio–Pola. – Atti e memoria della Società istriana di archeologia e storia patria 22, 3–202.

RAJIĆ ŠIKANJIĆ, P. 2009, Analiza spaljenih ljudskih koštanih ostataka s lokaliteta Kaštel kod Buja. – V / In: V. Cestnik, Željeznodobna nekropola Kaštel kod Buja. Analiza pokopa željeznodobne Istre, Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 18, 261–278.

RAJIĆ ŠIKANJIĆ, P. 2011, Analiza spaljenih skeletnih ostataka iz urni pronađenih u sondi 1 uz južni zid Ar- heološkog muzeja Istre u Puli. – V / In: K. Mihovilić, Na početku je bila peć. Željeznodobno naselje i nekropola uz temelje Arheološkog mueja Istre, Arheološki muzej Istre. Katalog 82, 65–71.

RIĐANOVIĆ et al. 1975 = J. Riđanović, V. Rogić, J. Roglić, T. Šegota 1975, Sjeverno hrvatsko primorje. – V / In: Geografija SR Hrvatske 5, Zagreb.

SAKARA SUČEVIĆ, M. 2004, Kaštelir. Prazgodovinska naselbina pri Novi vasi / Brtonigla (Istra) (Prehistoric settlement near Nova vas / Brtonigla (Istria)). – Annales Mediterranea, Koper.

STARAC, A. 2011, Pula. Rađanje grada. – Arheološki muzej Istre. Katalog 83.

STICOTTI, P. 1902, Relazione preliminare sugli scavi di Nesazio. – Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria 18, 121–147.

STICOTTI, P. 1905, Di alcuni feammenti lapidei con fregi micenei trovati a Nesazio in Istria. – Atti del Congresso Internazionale di Scienze Storiche (Roma, 1–9 aprile 1903) II, Atti della Sezione I: Storia antica e filologia classica, 147–156, Roma.

ŠEGOTA, T., A. FIlIPČIĆ 1991, Arheološki i geološki pokazatelji holocenskog položaja razine mora na istočnoj obali Jadranskog mora. – Rad Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti 458. Razred za prirodne znanosti 25, 149–172.

TAMARO, B. 1927, A proposito di alcune sculture di Nesazio. – Bullettino di Paletnologia Italiana 47, 116–143. TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula (Die Certosafibel). – Arheološki vestnik 27, 317–443.

TERŽAN, B. 1996, Urnenfelderzeitliche halsringe zwischen der nördlichen Adria und Südpolen. – V / In: Problemy epoki brazu i wczesnej epoki źelaza w Eupopie Środkowey, 489–501, Kraków.

TERŽAN, B. 2007, Principi e guerrieri delle due sponde altoadriatiche. – V / In: M. Guštin, P. Ettel, M. Buora (ur. / eds.), Piceni ed Europa, Archeologia di frontiera 7, 39–54.

TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih depojev / The Dating of late Bronze Age hoards. – V / In: B. Teržan (ur. / ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 2 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolothic and Bronze Ages in Slovenia 2, Katalogi in monografije 30, 89–123.

UREM, D. 2012, Limska Gradina, Keramika s područja nekropole. – Monografije i katalozi Arheološki muzej Istre 21.

VIDULI TORlO, M. 2005, Il Civico Museo di Storia ed Arte e l’Orto Lapidario a Trieste. – Trieste.

VIŠNJIĆ et al. 2013 = J. Višnjić, F. Cavalli, T. Percan, D. Innocenti 2013, Žarni željeznodobni grob iz Berma. – Histria archaeologica 44 (2014), 31–62.

YNTEMA, D. G. 1985, The Matt-painted Pottery of Southern Italy. – Utrecht.

Objavljeno
2021-06-13
Kako citirati
MihovilićK. (2021). Istra kroz željezno doba. Arheološki Vestnik, 72, 509-532. https://doi.org/10.3986/AV.72.17
Rubrike
Poseben sklop: Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije