Komitativne zgradbe (sopostavitev slovenščine z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino)

Povzetek

Naše izhodišče so slovenske komitativne zgradbe z dvema človeškima udeležencema, ki sta vključena v isto situacijo: prvi udeleženec je v vlogi jedra komitativne zgradbe najpogosteje izražen z imenovalniško samostalniško zvezo, drugi ali spremljevalni udeleženec pa je izražen z orodniško predložno zvezo. Vsi slovenski primeri rabe komitativnih zgradb so predstavljeni vzporedno z možnimi ustreznicami v ruščini in štokavščini.  Za slovenščino so značilne predvsem komitativne zgradbe v osebkovi vlogi, z osebkom pa je poudarjeno predikacijsko razmerje. Predikacijsko razmerje odpira soodvisnost udeležencev in povedkov, zato izbira oblike povedka pogosto določa število referenčnih udeležencev.  V prvem delu sta predstavljeni dve komitativni zgradbi: prva z udeležencema, ki sta najpogosteje v medsebojno nestičnem položaju, in povedkom v edninski obliki (slvn. Anton je gledal film z Ano); druga z udeležencema, ki sta medsebojno stična, in nastopata kot celovita samostalniška zveza, ki določa needninsko obliko povedka (slvn. Midva z Ano gledava film).  Razlike med slovanskimi jeziki se kažejo pri drugi komitativni zgradbi: tako na primer slovenščina dopušča zgolj zgradbe z osebnimi zaimki v dvojini (midva z Ano), pri čemer mora zaimek zaradi stične rabe vključevati soudeleženca v orodniku (t. i. inkluzivna interpretacija). Po tej lastnosti se slovenščina razlikuje od štokavščine, v kateri stične konstrukcije z inkluzivnim spremljajočim udeležencem in množinsko obliko povedka (*mi s tobom pišemo) niso mogoče.  V slovenskih zgledih inkluzivnost udeležencev v komitativni zgradbi potrjuje tudi dvojinska oblika povedka še posebej v primerih, ko prvi udeleženec ostaja neizražen (Z Ano piševa pismo). S povedkovo dvojinsko obliko je povezana tudi razlika med slovenščino in štokavščino. V slovenskem stavku S profesorjem se lepo imejta / Lepo se imejta s profesorjem ima lahko neizraženi zaimek vidva, ki označuje naslovljenca, najverjetnejšo inkluzivno interpretacijo, ki vključuje spremljevalnega udeleženca. V štokavskem stavku z množinskim povedkom L(ij)epo se provedite s profesorom pa neizraženi zaimek vi glede na profesorja nikakor ni v vključevalnem razmerju. Profesor ima v štokavskem primeru vlogo okoliščine, torej ni del komitativne zgradbe. Primerjava s štokavščino kaže na to, da v slovenščini ravno dvojina (dvojinska oblika povedka z dvojinskim osebnim zaimkom) omogoča in hkrati napoveduje možnost inkluzivne komitativne zgradbe.  V povezavi z zgornjimi ugotovitvami je treba poudariti, da komitativne stične zgradbe s prvim udeležencem, izraženim z lastnim ali občim imenom in needninskim povedkom (rus. Павел с Евой пришли) za južnoslovanske jeziku niso značilne; v teh jezikih se namreč zveza dveh lastnoimenskih vršilcev izraža s koordinacijo in veznikom (slvn. Pavel in Eva sta prišla, štok. Pavel i Eva su došli).  V slovenščini in štokavščini je v nasprotju z ruščino raba vključevalne stične komitativne konstrukcije v neimenovalniških sklonih dokaj neobičajna in omejena zlasti na glagole zaznavanja.  V drugem delu so predstavljene razlike med povedki, ki obvezno implicirajo skupno dejanje, in povedki, ki šele sobesedilno lahko izražajo pomene skupnega dejanja. Ugotavljamo, da se vzajemnost pri prvem tipu povedkov v slovenščini in štokavščini pogosteje kot v ruščini izraža s povratnoоsebnimi glagoli (slvn. prepirati se, štok. svađati se vs. rus. спортить).  Velja še pripomniti, da se ruščina bistveno razlikuje od južnoslovanskih jezikov po tem, da komitativno konstrukcijo uporablja tudi za izražanje skupne svojine (rus. твоя с Машей книга). Ponujene so različne možnosti smiselnega prevajanja te svojilne zgradbe v slovenščino.