Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini
DOI:
https://doi.org/10.3986/sjsls.12.1.05Povzetek
Zaporednost dejanj dejanja v nizu medsebojno omejuje (meji zaprtega intervala, ki je na voljo za izvedbo dejanja, predstavljata predhodno in sledeče dejanje: (dn – 1[dn]dn + 1)),kar vodi k celostnemu, preglednemu pogledu nanje, ki ga izraža DV. Delež DV je visok že, ko stoji v zaporedju dejanj na vsaj treh mestih (slabih 70 % v korpusnem gradivu za sodobno stanje in slabih 60 % za stanje od 16. do začetka 20. stoletja), in še višji, ko stoji ob NDV na vsaj dveh mestih (85 % in 77 %). Prevlada DV je torej izrazita, medtem ko NDV, ki izraža trajanje dejanja, stoji zlasti na zadnjem mestu v nizu, ko dejanje poteka v polodprtem intervalu.
Tako stanje v slovenščini vse od 16. stoletja dalje se dobro ujema z ugotovitvami nekaterih tujih raziskovalcev, ki za polpreteklo do sodobno stanje pri izražanju zaporednosti dejanj v slovenščini ugotavljajo, da se rabi večinoma DV, NDV pa je vendarle tudi možen (Dickey 2000: 203, 210, Petrukhina 2019: 42–43).
Zaporednost dejanj se pojavlja zlasti v pripovedi o preteklosti – v pretekliku in kot historični sedanjik. Posebej v sedanjiku je pogosta še pri ponavljalnosti, splošni veljavnosti dejanja, tako tudi v navodilih in receptih.
Prenosi
Literatura
Korpusi Gigafida 2.0 DeDup, Kres in ssj500k 2.2 v orodju NoSketch Engine. https://www.clarin.si/noske/ in (Kres) http://nl.ijs.si/noske, dostop 1. 3.–24. 3. 2019.
Korpus IMP. https://www.clarin.si/noske/, dostop 1. 3.–24. 3. 2019.
Merše, Majda. 1995. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Portal Fran. www.fran.si, dostop 29. 3. 2019.
Bondarko, A V. 2005. Teorija morfologičeskih kategorij i aspektologičeskie issledovanija. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury.
Comrie, Bernard. 1976. Aspect. An Introduction to the Study of Verbal Aspect and Related Problems. Cambridge: Cambridge University Press.
Derganc, Aleksandra. 2003. Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51/posebna številka: 67–79.
Derganc, Aleksandra. 2014. Še o razliki med vzhodnim in zahodnim tipom delovanja glagolskega vida v slovanskih jezikih. Slavistična revija 62/4: 537–543.
Dickey, Stephen, M. 2000. Parameters of Slavic Aspect. A Cognitive Approach. Stanford, California: Center for the Study of Language and Information.
Krvina, Domen. 2015. Glagolski vid v sodobni slovenščini. Doktorska disertacija. Ljubljana: FF.
Krvina, Domen. 2018. Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Krvina, Domen. 2019. Nezaznamovanost nedovršnika v slovenščini kot vzporednica nezaznamovanosti moškega slovničnega spola. Slavistična revija 67/2: 159–170.
Krvina, Domen, Žele, Andreja. 2018. Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih. Jezikoslovni zapiski 24/1: 7–25.
Orešnik, Janez. 1994. Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.
Quirk, Randolph, Greenbaum, Sidney, Leech, Geoffrey, Svartvik, Jan. 1972. A Grammar of Contemporary English. Longman Group UK Limited.
Petrukhina, E. V. 2019. Interpretacija vidovyh različij meždu russkim, češskim i slovenskim jazykami. Slavistična revija 67/1: 31–49.
Radden, Günter, Dirven, René. 2007. Cognitive English Grammar. John Benjamins Publishing Company.
Саенко, М. 2017: Праславянское *pepelъ/*popelъ: исходная форма и этимология. Slovene Linguistic Studies/Slovenski Jezik, 11: 19–34.
[Saenko, M. 2017. Proto-Slavic ∗pepelb/∗popelb: Original form and etymology. Slovene Linguistic Studies/Slovenski Jezik, 11: 19–34.]
Stanojević, Mateusz-Milan, Geld, Renata. 2011. New current relevance in Croatian: Epistemic immediacy and the aorist. Patard, Adeline, Brisard, Frank (ur.): Cognitive Approaches to Tense, Aspect, and Epistemic Modality. Amsterdam / Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
Prenosi
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
