Toporišičev prispevek k slovenskemu narečjeslovju

Avtorji

  • Vera Smole Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Povzetek

Z obravnavo samoglasnikov in naglasa v rodnem govoru Mosteca pri Brežicah leta 1961 je Jože Toporišič začel s postopnim uveljavljanjem strukturalnega pristopa tudi v povojno slovensko narečjeslovje. Čeprav je prvenstveno raziskoval slovenski knjižni jezik, se je z raziskavami svojega narečnega govora vključeval v vse (večje) narečjeslovne projekte; prav tako dragocen pa je njegov prikaz zgodovine slovenskega narečjeslovja in pobude za nadaljnje raziskave narečij. Oboje – 1) raziskave lastnega govora z novim strukturalnim pristopom in 2) temeljit pregled zgodovine raziskav slovenskih narečij lahko štejemo za njegov poglavitni prispevek k narečjeslovju. Sicer pa njegovo delo lahko razdelimo na več področij, to so poleg obeh navedenih še: 3) enciklopedične obravnave (posamičnih) narečij in njihove zgodovine, 4) predstavitve slovenskih narečij v okviru socialne zvrstnosti v učbenikih in slovnicah ter za ponazoritev le­teh 5) izbori narečnih besedil in 6) uredniško delo, pri katerem so za narečjeslovje najbolj pomembne ureditve druge knjige zbranega dela Frana Ramovša in več zbornikov s Škrabčevih in Pleteršnikovih simpozijev. Na koncu lahko samo še obžalujemo, da kljub »uspelemu poskusu« s prvo razpravo svojih narečjeslovnih ambicij ni uresničil v večjem obsegu.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Brozović, Dalibor. 1970. Standardni jezik. Teorija, usporedbe, geneza, povijest, suvremena zbilja. Zagreb.

Isačenko, Aleksander Vasiljevič. 1933. Die Dialekte des Jaunatales Kärnten (tpp. disertacija). Dunaj.

Isačenko, Aleksander Vasiljevič. 1939. Narečje vasi Sele na Rožu, Ljubljana: Znanstveno društvo.

Kenda¬Jež, Karmen, 2002. Cerkljansko narečje: Teoretični model dialektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovja. Doktorska disertacija. Ljubljana.

Logar, Tine, 1963. Sistemi dolgih vokalnih fonemov v slovenskih narečjih (Referat za mednarodni slavistični kongres v Sofiji 1963). Slavistična revija 14/1–4: 111–123.

Rigler, Jakob. 1963a. Južnonotranjski govori: Akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom. Ljubljana: SAZU.

Rigler, Jakob. 1963b. Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu (Referat za mednarodni slavistični kongres v Sofiji 1963). Slavistična revija 14/1–4: 25–78.

Rigler, Jakob. 1967. Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu I. Slavistična revija 15/1–2: 129–152.

Smole, Vera. 1990. Govor vasi Šentrupert in okolice. Razprave. [Razred 2]. Classis 2, Razred za filološke in literarne vede, Philologia et litterae 13: 257–273.

Smole, Vera. 1994. Folklorist med prevajanjem in zapisovanjem. Traditiones 23: 143–154.

Smole, Vera. 1996. Tonemski naglas glagolskih oblik v šentruperskem govoru. Razprave. [Razred 2]. Classis 2, Razred za filološke in literarne vede, Philologia et litterae 15: 269–288.

Smole, Vera. 1997. Slovenska narečja in zanimivejši pojavi v razvoju kratkega vokalizma. XXXIII SSJLK. Zbornik predavanj, 281–294. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.

Smole, Vera. 2016. Toporišičevi pomembnejši prispevki k slovenskemu narečjeslovju. Toporišičeva obdobja, 471–477. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Toporišič, Jože. 1960. Jezik slovenski (slovenački). Enciklopedija Jugoslavije 4, 496–489. Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ. Skrajšana verzija še: Enciklopedija Leksikografskog zavoda, 63–65. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod.

Toporišič, Jože. 1961. Vokalizem moščanskega govora v brežiškem Posavju. Dolenjski zbornik, 203–222. Ponatis 1978 v njegovi monografiji: Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika, 141–163. Maribor: Založba Obzorja.

Toporišič, Jože. 1962. Ablösung des relevanten Wortintonationssystems durch den Quantitätsunterschied in einer slovenischen Mundart. Scando-slavica 8: 239–254.

Toporišič, Jože. 1963. Zamenjava tonemske opozicije s kvantitetno v moščanskem govoru brežiškega Posavja. Slavistična revija 14/1–4: 206–209.

Toporišič, Jože. 1965: Slovenski knjižni jezik 1. Maribor: Obzorja.

Toporišič, Jože (ur.). 1975. Besedila slovenskega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko.

Toporišič, Jože. 1976, 19842, 19913, 20004. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Toporišič, Jože (ur., sour. V. Gjurin). 1981, 1993. Slovenska zvrstna besedila. Ljubljana: Filozofska fakulteta UL.

Toporišič, Jože. 1981. Mostec (OLA 17). Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom, 147–156. Posebna izdanja ANUBiH. Knjiga LV. Oddjelenje društvenih nauka. Knjiga 9. Sarajevo: ANUBiH.

Toporišič, Jože. 1987. Portreti, razgledi, presoje. Založba Obzorja.

Toporišič, Jože. 1990. Glagolski oblikotvorni naglas moščanskega govora. Razprave SAZU 13: 89–107.

Toporišič, Jože (ur.). 1997. Fran Ramovš. Zbrano delo. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Toporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Toporišič, Jože. 2004. Lastnoimenskost v vasi Mostec. Marko Jesenšek (ur.): Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 9–17.

Toporišič, Jože. 2008. Moščanski naglas v primeri s Škrabčevim knjižnim. Škrabčeva misel VI: Zbornik s simpozija 2007, 7–17. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica.

Toporišič, Jože. 2009. Glasoslovje in naglas moščanskega govora v primeri s slovenskim knjižnim jezikom. Slovenska narečja med sistemom in rabo, 101–108. Obdobja 26. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Zorko, Zinka. 1989. Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu. Slavistična revija 37/1–3: 241–251.

Prenosi

Objavljeno

03/11/2019

Kako citirati

Smole, V. (2019). Toporišičev prispevek k slovenskemu narečjeslovju. Slovenski Jezik / Slovene Linguistic Studies, 11. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/7347

Številka

Letn. 11 (2017)

Rubrike

Članki

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki