Pomenske in skladenjske posebnosti glagolov bati se in upati (si/se) v slovenski povedi

  • Младен Ухлик Философский факультет Люблянского университета
  • Андрея Желе

Povzetek

V primerjavi z naklonskimi glagoli izražanja želje in možnosti, sta bati se in upati (si/se) pomensko kompleksnejša, ker vsak zase v svojem pomenju združujeta 'željo, zanikanje' (bati se), 'željo, pričakovanje' (upati) in 'možnost, oceno' (upati si).

Glagola bati se in upati v stavčnih dopolnilih oz. odvisnikih omogočata veliko izbiro časovnih in vidskih oblik ter odtenkov naklonskosti. Tako denimo dovoljujeta rabo dovršnega preteklika indikativa, kar pri glagolih, ki izražajo željo, ni mogoče, npr.: Boji se / Upa, da je odšel povedat nasproti *Želi/ Hoče/ Zahteva, da je odšel povedat ipd.

V nasprotju z bati se in upati pri povratnem glagolu upati si/se mesto predmeta blokira pomensko prazen morfem se/si, zato mu preostane samo še možnost nedoločniškega dopolnila, npr.: Upa si vprašati nasproti *Upa si, da bi vprašal / *Upa si vprašanje.

Na splošno pa se nedoločniška dopolnila glede na sporočilnost (informacijo o dejanju) potrjujejo kot vmesna stopnja med stavčnim in imenskim dopolnilom. V primerjavi s stavčnimi dopolnili pa se pri nedoločniških dopolnilih bolj eksplicitno izrazi razdelitev slovničnih lastnosti med matičnim povedkom (bati se, upati (si/se)) in nedoločniškim dopolnilom. V zvezah jedra z nedoločnikom je matični povedek nosilec časa in naklona, nedoločniško dopolnilo pa izraža vid in valenco.

Stilno zaznamovana raba tako bati se kot upati pri izhodiščno polnopomenskih glagolih prenese poudarek na vrednotenjsko modalnost: Bojim se, da pa pri tem nimate prav; Upam, da vas ne motim.

Vsekakor omenjena glagola z nekaterimi obravnavanimi pomensko-skladenjskimi lastnostmi predstavljata pomensko, skladenjsko in stilno povezavo med polnopomenskimi glagoli rekanja, mišljenja, čutenja na eni strani in modalnimi glagoli, ki izražajo željo in zmožnost na drugi strani. To lepo potrjuje tudi njihova zmožnost polnopomenske ali polnopomensko-modalne rabe v zvezi z nedoločniškim ali stavčnim dopolnilom.

Ta razprava naj bo hkrati tudi vzpodbuda za nadaljnje obravnave njihovih skladenjskih lastnosti in posebnosti, ki seveda posledično prinašajo tudi izčrpnejše slovarske predstavitve glagolov bati se, upati in upati si/se in prav tako njim sorodnih glagolov v slovenščini. Zanimiva pa je tudi s stališča primerjave posebnosti slovenskih modalnih glagolov z ustrezniki v drugih slovanskih jezikih.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Abels, Klaus. 2005. 'Expletive Negation' in Russian: A Conspiracy Theory. Journal of Slavic linguistics 13/1: 5–74.

Brown, Sue. Franks, Steven. 1995. Asymmetries in the scope of Russian negation. Journal of Slavic Linguistics 3: 239–287.

Ďurovič, Ludomír. 1959. Obsahové vedl’ajšie vety. Jazykovedné štúdie IV. Spisovný jazyk, 155–167. Bratislava: Vydavatel’stvo Slovenskej akadémie vied.

Fran = Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. www.fran.si, вход 28. 1. 2017).

GigaFida, korpusna besedilna zbirka, http://www.gigafida.net, вход 23. 1. 2016.

Ilc, Gašper. 2012. Skladenjska okolja pleonastičnega zanikanja. Slavistična revija 60/4: 674–675.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Skenirana listkovna kartoteka za razlagalni Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1945–1986.

Karolak, Stanisław. 2001. Od semantyki do gramatyki. Wybór rozpraw. Warszawa: Instytucia Slawistyki PAN.

Noonan, Michael. 2007. Complementation. Language typology and syntactic description, vol. II: Complex constructions, 52–150. Cambridge: Cambridge University Press.

Svoboda, Karel. 1961. Parataxe a hypotaxe z hlediska modální výstavby souvětí. Slovo a slovesnost 22/4: 241–254.

Toporišič, Jože. 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Toporišič, Jože. 2000. Slovenska slovnica (SS). Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.

Zorikhina-Nilsson, Nadezhda. 2012. Peculiarities of expressing the apprehensive in Russian. Oslo Studies in Language 4/1: 53–70.

Andreja Žele, 2011. Leksemski in skladenjski vpliv na vidskost (na primeru slovenščine). Opera Slavica 21/4: 22–35.

Грицкат, Ирена. 22004 (1975). Ширење везника да у неиндикативним реченицама (замена инфинитива, вољних и намерних конструкција). Студије из историје српскохрватског језика, 83–111. Београд: Завод за уџбенике и наставна средства.

Добрушина, Нина Р. 2016. Сослагательное наклонение в русском языке. Опыт исследования грамматической семантики. Прага: Аnimedia Company.

Иванова, Елена Юрьевна. Градинарова, Алла Анатольевна. 2015. Синтаксическая система болгарского языка на фоне русского. Москва: Языки славянской культуры.

Падучева, Eлена Викторовна. 2016. Модальность: Mатериалы для проекта корпусного описания русской грамматики. http://rusgram.ru/Модальность, вход 1. 2. 2017.

Плунгян, Владимир Александрович. 2004. Предисловие. In: Ландер, Юрий A., Плунгян Владимир A., Урманчиева, Анна Й. 2004. Исследования по теории грамматики: Ирреалис и ирреальность. Выпуск 3. Москва: Гнозис.

Objavljeno
2019-03-11
Kako citirati
1.
Ухлик М, Желе А. Pomenske in skladenjske posebnosti glagolov bati se in upati (si/se) v slovenski povedi. SJ-SLS [Internet]. 11. marec 2019. [citirano 30. november 2021.];110. Dostopno na: https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/7345
Rubrike
Članki