Pomenske in skladenjske posebnosti glagolov bati se in upati (si/se) v slovenski povedi

Povzetek

V primerjavi z naklonskimi glagoli izražanja želje in možnosti, sta bati se in upati (si/se) pomensko kompleksnejša, ker vsak zase v svojem pomenju združujeta 'željo, zanikanje' (bati se), 'željo, pričakovanje' (upati) in 'možnost, oceno' (upati si).

Glagola bati se in upati v stavčnih dopolnilih oz. odvisnikih omogočata veliko izbiro časovnih in vidskih oblik ter odtenkov naklonskosti. Tako denimo dovoljujeta rabo dovršnega preteklika indikativa, kar pri glagolih, ki izražajo željo, ni mogoče, npr.: Boji se / Upa, da je odšel povedat nasproti *Želi/ Hoče/ Zahteva, da je odšel povedat ipd.

V nasprotju z bati se in upati pri povratnem glagolu upati si/se mesto predmeta blokira pomensko prazen morfem se/si, zato mu preostane samo še možnost nedoločniškega dopolnila, npr.: Upa si vprašati nasproti *Upa si, da bi vprašal / *Upa si vprašanje.

Na splošno pa se nedoločniška dopolnila glede na sporočilnost (informacijo o dejanju) potrjujejo kot vmesna stopnja med stavčnim in imenskim dopolnilom. V primerjavi s stavčnimi dopolnili pa se pri nedoločniških dopolnilih bolj eksplicitno izrazi razdelitev slovničnih lastnosti med matičnim povedkom (bati se, upati (si/se)) in nedoločniškim dopolnilom. V zvezah jedra z nedoločnikom je matični povedek nosilec časa in naklona, nedoločniško dopolnilo pa izraža vid in valenco.

Stilno zaznamovana raba tako bati se kot upati pri izhodiščno polnopomenskih glagolih prenese poudarek na vrednotenjsko modalnost: Bojim se, da pa pri tem nimate prav; Upam, da vas ne motim.

Vsekakor omenjena glagola z nekaterimi obravnavanimi pomensko-skladenjskimi lastnostmi predstavljata pomensko, skladenjsko in stilno povezavo med polnopomenskimi glagoli rekanja, mišljenja, čutenja na eni strani in modalnimi glagoli, ki izražajo željo in zmožnost na drugi strani. To lepo potrjuje tudi njihova zmožnost polnopomenske ali polnopomensko-modalne rabe v zvezi z nedoločniškim ali stavčnim dopolnilom.

Ta razprava naj bo hkrati tudi vzpodbuda za nadaljnje obravnave njihovih skladenjskih lastnosti in posebnosti, ki seveda posledično prinašajo tudi izčrpnejše slovarske predstavitve glagolov bati se, upati in upati si/se in prav tako njim sorodnih glagolov v slovenščini. Zanimiva pa je tudi s stališča primerjave posebnosti slovenskih modalnih glagolov z ustrezniki v drugih slovanskih jezikih.