Valenčni primitivi – slovarska verbalizacija valence
DOI:
https://doi.org/10.3986/SLS.6.1.14Ključne besede:
Lexicology, morphosyntaxPovzetek
Prispevek odpira vprašanje določanja neke vrste pomensko-izraznih primitivov v slovenščini – jezikovnih enot, s katerimi lahko pomensko in izrazno (tj. slovarsko) razlagamo vse oz. večino besedja v določenem jeziku. Obravnava s pomensko-izraznimi primitivi povezuje seme kot pomensko primitivne oz. nedeljive enote in se pri tem omejuje na možnost izrazitve oz. slovarske verbalizacije valenčnih semov z valenčnimi primitivi.
Prenosi
Literatura
APRESJAN, Ju. D., 1967: Eksperimental’noe issledovanie semantiki russkogo glagola. Moskva: Nauka.
APRESJAN, Ju. D., 1995: Leksičeskaja semantika. Sinonimičeskie sredstva jazyka. Izbrannye trudy tom 1. Moskva: Vostočnaja literatura RAN.
APRESJAN, Ju. D., 2000: Systematic Lexicography. Translated by K. Windle. New York: Oxford University Press.
ČERMÁK, F., 1974: Víceslovná pojmenování typu verbum – substantivum v češtině (Příspěvek k syntagmatice tzv. abstrakt). Slovo a slovesnost XXXV. 287–306.
DANEŠ, F. et al., 1987: Větné vzorce v češtině. Praha: Academia.
FILIPEC, J., ČERMÁK, F., 1985: Česká lexikologie. Praha: Academia
GREPL, M., KARLIK, P., 1986: Skladba spisovné češtiny. Praha: SPN.
GREPL, M. idr., 1987: Mluvnice češtiny (3 – Skladba). Praha: Academia.
HELBIG, G., SCHENKEL, W., 1969: Wörterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut.
KAČALA, J., 1982: Sémantická štruktúra vety a obsah vety. Jazykovedný časopis XXXIII/1. 3–10.
KAČALA, J., 1989: Sloveso a sémantická štruktúra vety. Bratislava: VEDA.
MERŠE, M., 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
NOVAK, F., 2004: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
PAULINY, E., 1943: Štruktúra slovenského slovesa (Štúdia lexikálno-syntaktická). Spisy Slovenskej akadémie vied a umení 2. Bratislava.
SGALL, P. idr., 1986: Úvod do syntaxe a sémantiky (Některé nové směry v teoretické lingvistice). Praha: Academia.
Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana: DZS.
SNOJ, J., 2004: Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
TOPORIŠIČ, J., 1965–1970: Slovenski knjižni jezik I–IV. Maribor: Obzorja.
TOPORIŠIČ, J., 1967: Poizkus modernejše obravnave glagolskih kategorij. JiS XII. 119–127.
TOPORIŠIČ, J., 1980: O strukturalnem določanju besednih pomenov (ob glagolu BITI). Linguistica XX: In memoriam Milan Grošelj Oblata. 151–167.
TOPORIŠIČ, J., 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS. 356.
TOPORIŠIČ, J., 2004: Slovenska slovnica. Prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja. 684–685.
VIDOVIČ MUHA, A., 1986: Besedni pomen in njegova stiliska. XXII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 79–91.
VIDOVIČ MUHA, A., 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska knjiga.
VIDOVIČ MUHA, A., 1993: Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne last- nosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom). SR XLI/1. 161–192.
VIDOVIČ MUHA, A., 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
WIERZBICKA, A., 1972: Semantic Primitives. Linguistische Forschungen 22. Translated by A. Wierzbicka and J. Besemeres. Frankfurt: Athenäum Verlag.
WIERZBICKA, A., 1996a: Semantics Primes and Universals. Oxford, New York: Oxford University Press.
WIERZBICKA, A., 1996b: Jazyk. Kul’tura. Poznanie. Moskva: Russkie slovari.
ŽIC FUCHS, M., 1991: Znanje o jeziku i znanje o svijetu (Semantička analiza glagola kretanja u engleskom jeziku). Zagreb.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
