Cafov prispevek k rezijanski leksikografiji
DOI:
https://doi.org/10.3986/SLS.3.1.07Ključne besede:
Lexicography, Resia dialect, Slovene language, DialectologyPovzetek
Sodeč po prispevanem gradivu za Pleteršnikov slovar ima Oroslav Caf velike zasluge za razvoj rezijanske leksikografije. Iz Cafovega slovarskega gradiva namreč izvira več kot 300 Pleteršnikovih iztočnic in mnoge izmed njih nam niso znane iz nobenega drugega vira.
Jezikoslovna dejstva kažejo na to, da Cafovo gradivo izvira iz Bile/San Giorgio. Standardizacija glasu ù z û se namreč najlaže razloži z vplivom govora, v katerem sta sovpadla ū in ù, to pa je primer v bilskem refleksu ǖ.V prid temu jezikoslovnemu argumentu govorijo tudi zgodovinska dejstva, na katera opozarja Matičetov. Približno tretjine besed iz Cafove zbirke danes na terenu ne moremo več potrditi. Razen primera vozíca, ki ga Baudouin de Courtenay navaja kot ûzica, jih ne najdemo niti v starejših virih. Ti primeri imajo za nadaljnjo jezikoslovno analizo omejeno vrednost, saj sta Pleteršnikovo ‘‘filtriranje’’ narečnih zapisov v standardizirane in Cafovo nagnjenje k etimologiziranju lahko zameglili njihovo dejansko narečno podobo.
Prenosi
Literatura
Baudouin de Courtenay, Jan Ignacy, 1875. Opyt fonetiki rezj’anskich govorov, Varšava—Peterburg.
Baudouin de Courtenay, Jan Ignacy, 1895. Materialien zur südsiavischen Dialektologie und Ethnographie I. Resianische Texte, St. Petersburg.
Baudouin de Courtenay, Jan Ignacy, 1913. Materialien zur südsiavischen Dialektologie und Ethnographie III. Resianisches Sprachdenkmal “Christjanske uzhilo”, S.-Peterburg.
Bezlaj, France, 1976–. Etimološki slovar slovenskega jezika, 3 vols., Ljubljana.
Caf, Oroslav, 1852. “Rozeansko i Ogersko-Slovensko naréčje”, Slovenska bčela 3, pp. 318–319, 399.
Dapit, Roberto, 1995. Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo 1. Area di Solbica/Stolvizza e Korïto/Coritis, Padova.
Dapit, Roberto, 1998. Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo 2. Area di Osoanë/Oseacco e Učja/Uccea, Padova.
Dobrovsk y Joset, 1834. “Ober die Slawen im Thale Resia”, in: idem (ed.), Slavin, pp. 18–124, Prag.
Faggin, Giorgio, 1985. Vocabolario della lingua friulana, 2 vols., Udine.
Longhino, Antonio, 1992. Val Resia: terra di arrottini, Udine.
Matičetov, Milko, 1964. “’Pěsme rezianske’ Stanka Vraza (1841)", Slovenski entnograf 16-17, pp. 203–215.
Matičetov, Milko, 1981–83. “’Te dve ste rozeanski’: Cafov zapis 1844”, Traditiones 10–12, pp. 233–244.
Matičetov, Milko, 1989. “Lánita: un relitto lessicale paleoslavo”, Metodi e ricerche n.s. 8/1, pp. 94–106.
Matičetov, Milko, 1993. “Resia: 1, Dimensione linguistica”, in: G. Fornasir & G.P. Gri (eds.), La cultura popolare in Friuli: Lo sguardo da fuori. Atti del convegno di studio, Udine, pp. 57–94.
Matičetov, Milko, 1998. “Iz rezijanske leksike", in: A. D. Duličenko (ed.), Jazyki malye i bol'šie: in memoriam acad. Nikita I. Tolstoi (= Slavica Tartuensia 4), Tartu, pp. 49–62.
Maticetov, Milko & Gaetano Perusini, 1955–56. “Un dizionaretto e due Paternoster resiani inediti”, Ricerche Slavistiche 4, pp. 76–87.
Pirona, Giulio Andrea et al., 1935. Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, Udine.
Pleterčnik, Maks, 1894–1895. Slovensko-nemški slovar, 2 vols., Ljubljana.
Riva, Franco, 1966. Tradizioni popolari venete secondo i documenti dell’inchiesta del Regno Italico (1811) (= Istituto veneto di scienze, lettere ed arti: Memorie. Classe di scienze morali, lettere ed arti, vol. 34, fasc. 2), Venezia.
Sreznevskij, Izmail Ivanovič, 1841. “O narěčijach slavjanskich", Žurnal Ministerstva narodnago prosvěščenija 31/2, pp. 133–164.
Steenwijk, Han, 1992. “Miklošič als Resianologe”, in: J. Toporišič et al. (eds.), Miklošičev zbornik (= Obdobja, vol. 13), Ljubljana, pp. 451–461.
Steenwijk, Han, 1994. “Resian jsé, jtáku etc: some etymologies reconsidered”, in: A.A. Barentsen et al. (eds.), Dutch Contributions to the Eleventh International Congress of Slavists. Linguistics (= Studies in Slavic and General Linguistics 22), Amsterdam, pp. 399–406.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
