Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju

Avtorji

  • Andreja Žele ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija

DOI:

https://doi.org/10.3986/SLS.3.1.05

Ključne besede:

dd

Povzetek

Predstavitev razvoja slovenske vezljivostne teorije kaže, kako se je od 16. stoletja naprej počasi tipizirala oz. izoblikovala tudi slovenska skladnja s svojimi lastnostmi in problemi. Kar pomeni, da se je obravnava od začetnih vsesplošnojezikovnih primerjalnih skladenjskih pojavov začela oživiti in hkrati kvalitetno poglabljati. Obenem pa razmerja med pomensko, skladenjskofunkcijsko in izrazno ravnino jezika skozi stoletja zelo jasno pokažejo postopno uzaveščanje slovenskega jezika, od začetnih zgolj površinskih opisov skladnje (primerjalni opisi skladenjskih pojavov v latinščini, nemščini in slovenščini) do problemskih obravnav. Tako se začetno predstavljanje osnovne rabe posameznih sklonov v slovenščini – izhodišče obravnave je izrazna ravnina – osredotoči na obravnavo predvsem slovenskih skladenjskih posebnosti, ki jih izpostavlja skladenjskofunkcijska oz. stavčnočlenska ravnina v vzročno- posledični povezavi s pomensko ravnino jezika.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Apresjan, J. D. 1967. Eksperimental’noe issledovanie semantiki russkogo glagola. Moskva.

Bohorič, A. 1584, prev. izd. 1987. Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste). Wittenberg. Prevedel in spremno študijo napisal J. Toporišič. Maribor.

Breznik. A. 1916. Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec. 3. izd. Prevalje 1924. 4., pomnožena izd. Celje 1934.

Breznik. A. 1982. Jezikoslovne razprave. Besedni red v govoru. lzbral in uredil J. Toporišič. Ljubljana.

Brinker, K. 1977. Modelle und Methoden der strukturalistischen Syntax. Stuttgart -Berlin - Wein - Mainz.

Chomsky, N. 1957. Syntactic structures. The Hague.

Dajnko, P. 1824. Lehrbuch der Windischen Sprache. II. del: Von der Wortfügung. Gratz.

Deneš, F. 1957. Intonace a věta ve spisovné češtině. Praha.

Deneš, F. 1968. Sémantická struktura větného vzorce. Otázky slovanské syntaxe II. Brno.

Deneš, F. idr. 1987. Větné vzorce v češtině. Praha.

Dobrovský, J. 1940. Podrobná mluvnice jazyka českého. (V redakcích z roku 1809 a 1819.) Praha.

Dular, J. 1982. Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja). Disertacija. Ljubljana.

Engel, U. 1970. »Die deutschen Satzbaupläne«, Wirkendes Wort XX: 361–392. Berlin

Fillmore, C. J., 1968. »The Case for Case«, Universals in Linguistic Theory. Ur. E. Bach in R. T. Harms.

Grepl. M., idr. 1987. Mluvnice češtiny (3, Skladba). Praha.

Gutsman, O. 1777. Windische Sprachlehre verfasset von Oswald Gutsmann. Gratz.

Hajičová, E., idr. 1983. Wětná stavba a aktualní členění ve slovanskýh jazycích z porovnávácího hlediska. Československá slavistika.

Halliday, M. A. K. 1994. An Introduction to Functional Grammar. London.

Helbig, G., J. Buscha, 1984. Deutsche Grammatik: Ein Handbuch für den Ausländerunterricht.

Helbig, G. 1992. Probleme der Valenz- und Kasustheorie. Tübingen.

Helbig, G., W. Schenkel, 1969. Wörterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben. Leipzig.

Heringer, H. J. 1967. »Wertigkeiten und nullwertige Verben im Deutschen«, Zeitschrift für deutsche Sprache XXIII: 13–34.

Janežič, A. 1854. Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovslva. 2. izd. 1863, 5. izd. 1876, 6. izd. 1889, 7. izd. 1894, 8. izd. Celovec 1900.

Kopitar, J. 1808. Grammatik Slavischen Sprache in Krain, Kärnten and Steyermark. Laibach.

Korošec, T. 1977. »Slovenski dajalnik in nominalizacija dajalniških zvez«, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 13: 59–67. Ljubljana.

Križaj Ortar, M. 1989. »Vezljivosti iz pomena v izraz«, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 25: 129–140. Ljubljana.

Kunst Gnamuš, O. 1981. Pornenska sestava povedi. Ljubljana.

Levstik, F. 1858a, cit. po izd. 1956. »Jezikovni spisi in odlomki. Odlomek slovenske slovnice - Glagol«. Zbrano delo 10: 153–161. Ljubljana 1978.

Metelko, F. 1825. Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Laibach.

Miklošič, F. 1868–1874. Vergleichende Syntax der slavischen Sprachen. Wien.

Mikuš, R. F. 1945. Što je u stvari rečenica? Fragment iz teorije jezika i mišljenja. Ljubljana.

Orešnik, J. 1992. Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana.

Panevová, J. 1975. »Rozvití předmětová a příslovečná, doplňující a určující«. Naša ŕeč LVIII: 61–66. Praha.

Pohlin, M. 1768. Kraynska grammatika. Ljubljana.

Sgall, P. 1976. »K obecným otázkám sémantiky věty«. Slovo a slovesnost XXXVII/3, 184–194.

Sgall, P., idr. 1986a. Úvod do syntaxe a sémantiky. Některe nové sméry v teoretické lingvistice. Praha.

Sgall, P., idr. 1986b. The Meaning of the Sentence in Its Semantic and Pragmatic Aspects. Praha.

Šuman, J. 1881. Slovenska slovnica. Ljubljana.

Tesnière, L. 1965. Éléments de syntaxe strcturale. Paris.

Toporišič, J. 1965–1970. Slovenski knjižni jezik I-IV. Maribor.

Toporišič, J. 1976. Slovenska slovnica. Maribor.

Toporišič, J. 1982. Nova slovenska skladnja. Ljubljana.

Toporišič, J. 2000. Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor.

Vidovič Muha, A. 1981. »Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov«, Slavistična revija XXIX/1: 19–42. Ljubljana.

Vidovič Muha, A. 1984. »Nova slovenska skladnja J. Toporišiča«, Slavistična revija XXXII/2: 142–155. Ljubljana.

Vidovič Muha, A. 1988. Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana.

Vidovič Muha, A. 1993. »Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom)«, Slavistična revija XLI/1:161–192. Ljubljana.

Vincenot, C. 1975. Essai de grammaire slovène. Ljubljana.

Vodnik, V. 1811. Piʃmenoʃt ali Grammatika sa Perve Shole. V Lublani.

Prenosi

Objavljeno

02/05/2025

Kako citirati

Žele, A. (2025). Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju. Slovenski Jezik / Slovene Linguistic Studies, 3, 68–90. https://doi.org/10.3986/SLS.3.1.05

Številka

Rubrike

Članki