Internacionalizmi med slovenščino in angleščino

Povzetek

Poglavitni cilj študije je bil ugotoviti, ali govorci slovenščine in angleščine lahko uporabljajo internacionalizme, besede, ki so del mednarodnega besedišča, kot lekseme, ki se pomensko povsem ujemajo v obeh jezikih.

V ta namen je avtorica pripravila korpus, ki zajema 895 slovenskih internacionalizmov na l- in njihovih angleških ustreznic. Leksikalne pare je avtorica primerjala med seboj, da bi preverila, ali si izrazi ustrezajo pomensko, in sicer na konceptualni, konotacijski, kolokacijski in slogovni ravni, ter oblikovno, in sicer v morfološki sestavi, izgovarjavi in zapisu.

Rezultati študije so pokazali, da ima le omejeno število slovensko-angleških internacionalizmov dovolj skupnih semantičnih, morfoloških, fonetičnih in ortografskih lastnosti, da bi jih govorci tujega jezika lahko uporabljali v skladu s pravili maternega jezika, ne da bi v drugem jeziku naredili napako.

Pri večini preučevanih leksikalnih parov je avtorica opazila razlike v pomenu, morfološki sestavi, izgovarjavi oziroma pisavi. Pogosto so se leksikalni pari med seboj razlikovali na več ravneh. Pomenski lažni prijatelji se lahko med seboj razlikujejo na ravni pomena, morfologije, izgovarjave in pisave. Pomenski lažni prijatelji se sicer pomensko ujemajo, razlikujejo pa se v svoji morfološki sestavi. Morfološkim razlikam se lahko pridružijo tudi razhajanja v izgovarjavi in zapisu. Glasoslovne lažne prijatelje različno izgovarjamo, včasih pa tudi zapisujemo, medtem ko so razlike med ortografskimi lažnimi prijatelji omejene zgolj na zapis.

Čeprav so internacionalizmi del mednarodnega besedišča, jih v slovenščini in angleščini ne uporabljamo na enak način. Navzlic temu nas navidezne podobnosti med njimi pogosto zavedejo, in sklepamo, da gre za lekseme, ki imajo enak pomen in se v jeziku podobno obnašajo, prav na podlagi takšnega sklepanja pa lahko naredimo napake in se ujamemo v past lažnih prijateljev.