Jezikovna naravnost - nekaj (obliko)skladenjskih zgledov iz slovenščine
DOI:
https://doi.org/10.3986/SLS.3.1.01Ključne besede:
linguistic naturalness, Ljubljana School, Morphology, Slovenian language, Slovene languagePovzetek
V slovenski izvedbi teorije o jezikovni naravnosti se obravnavajo naslednji večinoma (obliko)skladenjski pojavi slovenščine (številke se nanašajo na t.i. izpeljave v glavnem besedilu):
2. Tip Brežice so bile mesto nasproti tipu to mesto so bile Brežice. 3. Glagolski vid v trdilnem in zanikanem velelniku. 4. Neformalno in manj neformalno ogovarjanje edninskega sogovornika. 5. Formalno in manj formalno ogovarjanje edninskega sogovornika. 6. Umik levega pridevniškega prilastka desno od jedra samostalniške zveze. 7. Nevelelniške povedi kot čustveno poudarjeni različki velelnika. 8. Pogojnik izražen z velelniškim stavkom. 9. Raba trdilnega velelnika, podprtega s primernimi členki, namesto zanikanega velelnika. 10–11. Tožilnik v obliki soodnosnega rodilnika, če je neživo jedro ob pridevniški besedi izpuščeno, npr. hočem belega (namreč bel avto). 12. Poudarjanje zunaj- in znotrajstavčne nikalnice. 13. Stavčna nikalnica + osebna in neosebna glagolska oblika. 14. Povedkovo določilo povratnih srednjiških glagolov v imenovalniku in tožilniku. 15. Določna oblika pridevnika v zvalniku. 16–7. Nezaimenski osebki ob glagolskih obliki v netretji osebi, npr. študentje garate. 18–9. Zaimkovno izražena svojina, odtujljiva in neodtujljiva. 20. Glavni argumenti glagola in samostalnika. 21–2. Določna in nedoločna oblika pridevnika. 23. Določni člen ta-. 24. Opisovalni in določevalni svojilni pridevniki. 25. Osebkov rodilnik nasproti predmetnemu. 26. Premi predmet v nedoločniških polstavkih namere. 27. Sklanjanje moških in ženskih priimkov. 28. Slovenska pokrajinska imena na -sko in -ska, npr. Gorenjsko, Gorenjska.
Prenosi
Literatura
Biber, Douglas, Stig Johansson, Geoffrey Leech, Susan Conrad, adn Edward Finegan. 1999. Longman brammar of spoken and written English. London: Longman
Brandenstein, Wilhelm. 1996. Griechische Sprachwissenschart. III. Syntax I. Berlin: de Gruyter
Dotter, Franz. 1990. "Agreement." 12–8. In: Keith Brown and Jim Miller, eds., Concise encyclopedia of grammatical categories. Amsterdam: Elsevir.
Dressler, Wolfgang U., Willi Mayerthaler, Oswald Panagl, and Wolfgang U. Wurzel. 1987. Leitmotifs in natural morphology. Amsterdam: John Benjamins.
Dressler, Wolfgang U. 2000 "Naturalness," 288–96. In: Geert Booij, Christian Lehmann, and Joachim Mugdan, eds., Morphologie: Ein internationales Handbuch zur Flexion und Wortbildung. Volume I. Berlin: de Gruyter.
Fenk-Oczlon, Gertraud. 1991. "Frequenz un Kongition – Frequenz und Markiertheit," Folia Linguistica 25: 361–394.
Herrity, Peter. 2000. Slovene: A comprehensive grammar. London: Routledge.
Hock, Hand Henrich. 1991. Principles of historical linguistics. Second edition. Berlin: de Gruyter.
Jakobson, Toman. 1932. "Zur Structur des russischen Verbums," 74–84. In: Charisteria Gvilelemo Mathesio qvinqvagenario a discipvlis. Et Circvli lingvistici pragenssis sodalibvs oblata. Prague: Pražský lingvistický kroužek.
Li, Charles N. 1986. "Direct and indirect speech: A functinal study," 29–45. In: Florian Coulmas, ed., Direct and indirect speech. Berlin: Mouton de Gruyter.
Lyons, Christopher. 1999. Definiteness. Cambridge: Cambridge University Press
Mayerthaler, Willi. 1981. Morphologische Natülichkeit. Wiesbaden: Athenaion. – English version: Mayerthaler 1988.
Mayerthaler, Willi. 1987. "System-independent morphological naturalness," 25–58. In: Wofgang U. Dressler, Wili Mayerthaler, Oswald Panagl. And Wolgfang U. Wurtzel, Leitmotifs in natural morphology. Amsterdam: John Benjamins.
Mayerthaler, Willi. 1988. Morphological naturalness. Ann Arbor: Karoma.
Mayerthaler, Willi, and Giinther Fliedl. 1993. "Natiirlichkeitstheoretische Syntax," 610-35. In: Joachim Jacobs, Armin von Stechow, Wolfgang Sternefeld, and Theo Vennemann, eds., Syntax. Volume I. Berlin: de Gruyter.
Mayerthaler, Willi, Günther Fliedl, and Christian Winkler. 1993. Infinitivprominenz in europëischen Sprachen. Teil I: Die Romania (samt Baskisch). Tübingen: Narr.
Mayerthaler, Willi, Günther Fliedl, and Christian Winkler. 1995. Infinitivprominenz in europäischen Sprachen. Teil II: Der Alpen-Adria-Raum als Schnittstelle von Germanisch, Romanisch und Slawisch. Tübingen: Narr.
Mayerthaler, Willi, Günther Fliedl, and Christian Winkler. 1998. Lexikon der natürichkeitstheoretischen Syntax und Morphosyntax. Tübingen: Stauffenburg.
Milojević-Sheppard, Milena, and Marija Golden. 2000. "Imperatives, negation and clitics in Slovene," 93–109. In: Jože Toporišič, ed., Razprave drugega razreda SAZU XVII. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Orešnik, Janez. 1999. "Naturalness: The English s-genitive and of-phrase," Studio anglica posnaniensia 34: 191–200.
Orešnik, Janes. 2000. "Naturalness: The preterite and present perfect tenses in German," 21–43. In: Irena Kovačič, Milena Milojević-Sheppard, Silvana Orel-Kos, and Janez Orešnik, eds., Linguistics and language studies: Exploring language from different perspectives. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Perlmutter, David M., and Janez Orešnik. 1973. "Language particular rules and explanation in syntax," 419–59. In: Stephen R. Anderson and Paul Kiparsky, eds., A Festschrift for Morris Halle. New York: Holt, Rinehart & Winston.
Toporišič. Jože. 1976. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Toporišič, Jože. 2000. Slovenska slovnica. Fourth (revised and augmented) edition. Maribor: Obzorja.
Stolz, Thomas. 1992. Sekundäre Flexionsbildung. Eine Polemik zur Zielgerichterheit im Sprachwandel. Two volumes. Bochum: Brockmeyer.
Wurzel, Wolfgang Ullrich. 1984. Flexionsmorphologie und Natürlichkeit. Berlin: Akademie-Verlag.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
