Različni vzroki za širitev in umik fonetične spremembe: rotacizem v južnoslovanskih jezikih

Avtorji

  • Marc L. Greenberg University of Kansas, ZDA

DOI:

https://doi.org/10.3986/SLS.2.1.04

Ključne besede:

South Slavic languages, Croatian language, Serbian language, Bosnian language, Rhoticity, Sound change, Sociolinguistics, Medieval period, Dialectology, Slovene language, Slovenian language, Historical linguistics

Povzetek

Prispevek obravnava spremembo ž > r ("rotacizem") v južnoslovanskih jezikih, kot se najde npr. v sedanjiku glagola *može(tъ) > sln. mó.re, hrv./bos. nar. more, v oziralnih veznikih (*kako ž(e) > sln. kakor), v različnih prislovnih tvorbah, npr. (*bože > bore), v nekaterih sln., hrv./bos. narečjih tudi v sedanjiku glagola (*gъnati :) *žene(tъ) > rene. Izvor te spremembe je različno obravnavan kot fonetična ali oblikoslovna (analogna) sprememba, vendar pa nobena od razlag ne pojasnjuje omejene uresničitve spremembe (tj., sprememba je omejena na majhno število leksemov in slovničnih kategorij) in zelo različnih arealov spremembe v vsakem posameznem primeru, v katerem je do nje prišlo. V pričujočem prispevku se dokazuje, da je izvor spremembe fonetičen in da izhaja iz težnje, ki podpira razločevalne lastnosti pri samoglasnikih (za razliko od severnoslovanskih razvojev), kar je teza, ki se navezuje na predvojno Isačenkovo razpravo. Vseeno pa se da širitev spremembe in njen umik delno razložiti z oblikoslovnimi dejavniki. Eden od dejavnikov je ta, da stalno okolje (npr. sedanjik morem, moreš ...) vspodbuja njeno širitev, v nasprotju s spremenljivimi okolji (-žene/-rene), ki so povzročila njen umik ali zaustavitev. Drugi dejavnik je širitev -r-ja kot produktivnega oziralnega veznika in časovnega znaka po modelu oblik *kъte/o-roz. veče-r. Zdi se, da je pri medmetu borme dodatno vlogo pri ohranjanju oblike z -r igrala tabuiranost. Umik spremembe v štokavščini je imel lahko stilistične vzroke, saj so bile oblike z -r v nasprotju z oblikami z ž(e) občutene kot izrazito zahodne, katoliške. Ta opažanja izhajajo iz dejstva, da oblike z -r izginevajo prav v tistih primerih, v katerih so bile produktivne v čakavščini, kajkavščini in slovenščini, tj. v oziralnih veznikih in časovnih prislovih. In ne nazadnje, najbolje so ohranjene oblike, ki predstavljajo semantične inovacije, npr. morati, jer, in to celo v štokavščini, kjer so oblike z -r leksikalizirane.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Aleksić, R. 1937. Prilozi istoriji kajkavskog dijalekta. Južnoslovenski filolog 16: 1–98.

Andersen, H. 1970. The Dative of Subordination in Baltic and Slavic. Baltic Linguistics (ed. by T. F. Magner and W. R. Schmalstieg): 1–9. University Park and London: The Pennsylvania State University Press.

Andersen, H. 1978. Vocalic and Consonantal Languages. Studia Linguistica Alexandro Vasilii Filio Issatschenko a Collegis Amicisque Oblata: 1–12. Lisse: The Peter de Ridder Press.

Bajec, A. 1954. Prislovni paberki. Slavistična revija 5–6: 195–226.

Bernik, F., et al. 1993. Brižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja (= SAZU, Dela 39). Ljubljana: SAZU.

Bezlaj, F. 1977 (I: A–J), 1982 (11: K–0), 1995 (111: P–S). Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Bidwell, Ch. E. 1961. The Chronology of Certain Sound Changes in Common Slavic as Evidenced by Loans from Vulgar Latin. Word 17: 105–127.

Cvetko Orešnik, V. 1987–88. Zum Rhotazismus im Südslawischen. Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 13–14: 433–446.

Furlan, M. 1993. O nekaterih slovenskih dvojnicah tipa rakitje : rokitje. Slavistična revija 41: 219–229.

Grickat, Irena. 1975. Študije iz istorije srpskohrvatskog jezika. Belgrade: Narodna biblioteka SR Srbije.

Grubor, D. 1925–26. Morati. Južnoslovenski filolog 5: 150–161.

Hamp, E. P. 1980. Slovenski koteri, katéri, in *saus-, Briž. slov. v uzmazi in smag-. Slavistična revija 28/1: 97–101.

Ilešić, F. 1925-26. »Moći« i »morati« u slovenačkom jeziku. Južnoslovenski filolog 5: 162–170.

Isačenko, A. 1939–40. Versuch einer Typologie der slavischen Sprachen. Linguistica Slovaca 112: 64–76.

Ivančev, S. 1981. Za rotacizma v slovenski i sъrboxъrvatski ezik. Zbornik za filologiju i lingvistiku Matice srpske 2411: 23–25.

Ivić, P. 1958. Die serbokroatischen Dialekte: Zhre Struktur und Entwicklung, 1: Allgerneines und die štokavische Dialektgruppe. The Hague: Mouton.

Ivić, P. 1990. 0 starim izoglosama na tlu slavonskog dijalekta. Croatica-Slavica-Indo-Europæ (ed. by G. Holzer) (= Wiener slavistisches Jahrbuch, Ergänzungsband VIII): 83–93.

Ivić, P. 1991. Iz istorije srpskohrvatskog jezika. Niš: Prosveta.

Kopečný, F., V. Šaur and V. Polák. 1980. Etymologický slovník slovanských jazyků. Slova gramatická a zájmena, sv. 2: spojky, částice, zájmena a zájmenná adverbia. Prague: ČSAV.

Labov. W. 1972. Sociolinguistic Patterns (= Conduct and Communication, 4). Philadelphia: University of Pennsylvania Press.

Malić, D. 1972. Jezik najstarije hrvatske pjesmarice (= Znanstvena biblioteka Hrvatskog filološkog društva 1). Zagreb: HFD.

Malić, D. 1988. Povaljska listina kao jezični spomenik (= Znanstvena biblioteka Hrvatskog filološkog društva 17). Zagreb: HFD.

Mikhailov, N. 1997. I Monumenti Linguistici Sloveni dell' "Epoca dei Manoscritti" (= Studi Slavi, Dipartimento di Linguistics Università degli Studi di Pisa, No. 6). Pisa: ECIG.

Musić, A. 1923. Moči i morati u slovenskom jeziku. Rad JAZU 227: 1–58.

Novak, F., and V. Novak. 1996. Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba.

Ramovš, F. 1920. Opazke k slovanskim tvorbam pronominalnega debla *qwo-. časopis za jezik, književnost in zgodovino 2: 274–276.

Ramovš, F. 1924. Historitnu gramatika slovenskega jezika. Ljubljana: Znanstveno društvo.

Ramovš, F. 1936. Kratka zgodovina slovenskega jezika. Ljubljana: Akademska založba.

Ramovš, F. 1952. Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: Univerzitetna študijska komisija.

Rigler, J. 1968. Začetki slovenskega knjižnega jezika (= SAZU Razred za filološke in literarne vede, Dela 22, Inštitut za slovenski jezik 10). Ljubljana: SAZU.

Rigler, J. 1981. Breznica pri Št. Jakobu v Rožu (Friessnitz; OLA 147). Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvadenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom (= Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Posebna izdanja 55, Odjeljenje društvenih nauka 9) (ed. by P. Ivić, et al.): 193–200. Sarajevo: ANUBiH.

Shevelov, G. Y. 1965. A Prehistory of Slavic. The Historical Phonology of Common Slavic. New York: Columbia University Press.

Šivic-Dular, A. 1982. Sln. nocój in njegove vzporednice v slovanskih jezikih. Slavistična revija 30: 415–418.

Skok, P. 1971 (I: A–J), 1972 (11: K–poni), 1973 (111: poni–Ž), 1974 (IV: Kazala). Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Zagreb: JAZU.

Snoj, M. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Snoj, M. 1997a. Kaj je kaj? Škrabčeva misel II. Zbornik s Simpozija '96: 187-192. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica.

Timberlake, A. 1978. Uniform and Alternating Environments in Phonological Change. Folia Slavica 2: 312–328.

Timberlake, A. 1981. Dual Reflexes of *dj in Slavic and a Morphological Constraint on Sound Change. International Journal of Slavic Linguistics and Poetics 23: 25–54.

Vondrák, W. 1924. Vergleichende slavische Grammatik, I. Band. Lautlehre und Stammbildungslehre. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.

Vujipić, D., D. Brozović, M. Desić, and A. Peco. 1979. Govori sjeverozapadne Bosne. Bosanskohercegovački dijalektološki zbornik 11: 7–157. Sarajevo: Institut za jezik i književnost.

Objavljeno

02/04/2025

Kako citirati

Greenberg, M. L. (2025). Različni vzroki za širitev in umik fonetične spremembe: rotacizem v južnoslovanskih jezikih. Slovenski Jezik / Slovene Linguistic Studies, 2, 63–76. https://doi.org/10.3986/SLS.2.1.04

Številka

Rubrike

Članki