Jezikovna sprememba v stiku: slovenščina v Severni Ameriki
DOI:
https://doi.org/10.3986/SLS.2.1.02Ključne besede:
Slovene language, English language, Language contact, diaspora languages, Sociolinguistics, code-switchingPovzetek
Avtorica opisuje jezikovno stanje med izseljenci slovenskega rodu v ZDA in Kanadi. Zaradi geografske ločenosti od Slovenije, še zlasti pa zaradi izredno močnega vpliva pragmatično dominantnega angleškega jezika, doživlja slovenščina v tem okolju zelo specifičen razvoj.
Analizira podatke, zbrane v empirični raziskavi (posnetke intervjujev z informanti), da bi ugotovila morebitne spremembe, ki so nastale v jeziku kot posledica stika z angleščino. Te srečamo v vseh zvrsteh dvojezičnega diskurza (sposojanje, kodno preklapljanje, enojezični slovenski deli diskurza) in na različnih jezikovnih ravninah od glasoslovja do pomenoslovja in pragmatike. Najizraziteje se angleški vpliv kaže v oblikoslovju, kjer prihaja do poenostavljanja, posploševanja in opuščanja slovenskih sklanjatvenih vzorcev, in v skladnji, kjer postaja besedni vrstni red vedno bolj podoben angleškemu.
Na povedni ravni je za prikazane strukture značilen kombinirani matrični ali osnovni jezik, zaznamovan s tipičnimi lastnostmi iz obeh jezikov. Pričakovali bi razvoj v smeri tako imenovanega preobrata matričnega jezika, vendar je proces prekinjen zaradi izredno hitrega jezikovnega premika od slovenščine k angleščini. Premik se izvrši v toku le treh generacij pri predvojnih priseljencih, pri povojnih pa še hitreje. Izrazito začasen in nestalen značaj slovenščine, ki se govori v tem okolju, nam onemogoča postuliranje strogih strukturalnih omejitev jezikovne rabe. Gre za specifično varianto slovenščine, ki zaradi možnega odkrivanja vpogledov v mehanizme jezikovnih sprememb nedvomno zasluži vso pozornost raziskovalcev tudi v prihodnje.
Prenosi
Literatura
Fuller, M. J. 1996. When cultural maintenance means linguistic convergence: Pennsylvania German evidence for the Matrix Language Turnover hypothesis. Language in Society 25: 493–514.
Labov, W. 1972. Sociolinguistic Patterns. Philadelphia: University of Pennsylvania Press.
Matras, Y. 1998. Utterance modifiers and universals of grammatical borrowing. Linguistics 36/2: 281–331.
Myers-Scotton, C. 1993. Duelling Languages. Oxford and New York: Oxford University Press.
Myers-Scotton, C. 1996. One way to dusty death: The matrix language turnover hypothesis. In L. Grenoble and L. Whaley (eds.) Language Loss and Community Response. Cambridge and New York: Cambridge University Press.
Milroy, L. 1987. Observing and Analyzing Natural Language. Oxford: Blackwell.
Pfaff, C. 1979. Constraints on language mixing: intrasentential code-switching and borrowing in Spanish English. Language 55: 291–318.
Poplack, S. 1980. Sometimes I'll start a sentence in Spanish y termino en espafiol: toward a typology of code-switching. Linguistics 18: 581–618.
Savić, J. M. 1995. Structural convergence and language change: evidence from Serbian-English code-switching. Language in Society 24: 475–492.
Schiffrin, D. 1987. Discourse Markers. Cambridge: Cambridge University Press.
Šabec, N. 1995. Half pa pu: The Language of Slovene Americans. Ljubljana: SKUC, Studia humanitatis.
Šabec, N. 1996. Slovenščina v diaspori: primer ameriških Slovencev. In A. Vidovič-Muha (ed.) Jezik in Čas (= Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete: 107–123.
Šabec, N. 1997. Slovene-English language contact in the USA. International Journal of the Sociology of Language 124: Sociolinguistics of Slovene (M. L. Greenberg, ed.): 129–183.
Van Tassel, D., and Grabowski, J. J. (eds.) 1987. The Encyclopedia of Cleveland History. Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press in association with the Case Western Reserve University.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki