O produktivnosti izpeljave v slovenščini s pripombami o besedni pogostnosti in zavedanju norme

Povzetek

Poglavitni cilj pričujoče raziskave je ugotavljanje možnosti za merjenje produktivnosti besedotvornih vzorcev oz. besedotvornih postopkov, kar očitno še ni bilo izvedeno za noben jezik. Gradivo za študijo predstavljata dva nasprotujoča si izpridevniška besedotvorna vzorca: "inchoativno" obrazilo -eti in "faktitivno" obrazilo -iti, kot npr. rjav → rjaveti 'postajati rjav' proti rjaviti 'delati rjavo'. Analiza je bila izpeljana na osnovi psihološkega testiranja, ki je bilo izvedeno v Ljubljani v letih 1993—94. L. 1993 je bilo testirano 186 dijakov in 180 dodiplomskih študentov. V nadaljevanju l. 1994 je bilo testiranje omejeno na tri skupine univerzitetnih študentov, ki jih je sestavljalo skupaj 116 oseb. Zastavljena so bila štiri vprašanja: (1) Ali se po vašem beseda nahaja v knjižni slovenščini? (2) Ali vi to besedo kdaj uporabljate? (3) Ali je ta beseda po vašem možna in razumljiva? (4) Kako pogosto sami uporabljate to besedo? Testirani so izbirali med petimi možnostmi, ki so bile rangirane po Likertovi lestvici, in podatki so bili nato statistično obdelani.

Kar zadeva produktivnost, se je izkazalo — vsaj za ta dva besedotvorna vzorca —, da jo lahko opišemo kot poševni potek, vendar v dveh različnih pomenih tega izraza. Prvi pomen je samoumeven: en postopek je lahko bolj produktiven kot drugi. Drugi pomen je ta, da t.i. "produktivna moč" lahko variira. Če vzamemo dva primera iz srednjih odgovorov na vprašanje (3), je razvidno, da je bila beseda godneti povprečno ocenjena kot skrajno "možna in razumljiva", medtem ko je bila na drugem koncu lestvice beseda plašeti ocenjena kot skorajda nemogoča. Med tema dvema skrajnostma se vrstijo vse druge vprašane besede.