Zakaj je možno, da so obstajali stiki med Slovenci in Židi pred l. 1000 n. š.
DOI:
https://doi.org/10.3986/SLS.1.1.05Ključne besede:
Jewish languages, Slovene language, Slovenian language, Language contact, Yiddish, relexification, borrowing, Slavic languages, medieval Europe, Migration, Balkan languagesPovzetek
Običajno se domneva, da so se Židje do konca prvega tisočletja selili iz Sredozemlja prek severne Francije in Italije na Bavarsko in v Porenje. Judaizirana nemška narečja (znana kot jidiš) naj bi se oblikovala, ko so ti romansko govoreči Židje prevzeli nemška narečja. Tako se jidiš običajno pojmuje kot judaizirana oblika visokonemških narečij. V prispevku je pokazano, kako jezikoslovni dokazi omogočajo vzpostavitev nove teorije o selitvi Židov (tako palestinskih emigrantov kot domorodnih evropskih spreobrnjencev), namreč da so sedo poznega prvega tisočletja n. š. prek Balkana selili na dvojezična lužiškosrbsko govoreča ozemlja. S tega stališča bi morali jidiš oblikovati balkanski židovski emigranti, ki so govorili enega ali več balkanskih jezikov: romansko, grško in/ali južnoslovansko. V nasprotju z običajnim pojmovanjem je na jidiš najbolje gledati kot na narečje lužiščine, ki je bilo naposled preleksikalizirano s srednjevisokonemškim besedjem (kar je na koncu imelo za posledico slovanski jezik s prevladujočim nemškim besediščem). Prispevek poudarja dokaze, ki izhajajo s slovenskega ozemlja.
Prenosi
Literatura
Andree, R. (1874). Wendische Wanderstudie. Zur Kunde der Lausitz und der Sorbenwenden. Stuttgart.
Bålgarski etimologičen rečnik (1971–95). Vols. I–IV. Sofija.
Bezlaj (1995). F. Bezlaj Etimološki slovar slovenskega jezika III. Ljubljana.
Birnbaum, S. A. (1979). Yiddish. A survey and a grammar. Toronto - Buffalo.
Bunardžić, R. (1980). Izložba menore iz Čelareva. Beograd.
Detoni, M. (1957–8). Mariborski geto. Jevrejski almanah 72–4.
Du Nay, A. (1977). The early history of the Rumanian language. Lake Bluff, Illinois.
Friedenberg, D. (1987). Medieval Jewish seals from Europe. Detroit.
Gabjuv, P. K. (1900). Prinos kam balgarskite tajni ezici. Sbornik za narodni umotvorenija, nauka i knižnina 16–17: 842–75.
Iliev, At. (1890). Balgarskite predanija za ispolini, narečeni elini, židove i latini. Sbornik za narodni umotvorenija i narodopis 3: 179–205.
Ivanov, V. V. and V. N. Toporov (1980). 0 drevnix slavjanskix ètnonimax. (Osnovnye problemy i perspektivy.) Slavjanskie drevnosti. Ètnogenez , material'naja kul'tura drevnej Rusi, 11–45. Kiev.
Kollautz, A. and H. Miyakawa (1970). Geschichte und Kultur eines volkerwanderungszeitlichen Nomadenvolkes. Die Jou-Jan der Mongolei und die Awaren in Mitteleuropa 2. Die Kultur. Klagenfurt-Bonn.
Kronsteiner, O. (1978). Gab es unter den Alpenslawen eine kroatische ethnische Gruppe? Wiener slavistisches Jahrbuch 24: 137–57.
Lazarus, F. (1968). Marburg. Germania judaica, ed. Z. Avneri, 212: 522–3. Tübingen.
Leibman, R. (1972). Wedding customs in the Ohrid village of Pešteni. Makedonski folklor 9–10: 125–40.
Lozanova, G. (1994). The category of "alien-one's own" in folk culture. Études balkaniques 30: 37–42.
Lunski, X. (1924). Iserlins jidig. Jidiie filologje 288–97. Warsaw.
Machek, V. (1956). Expressive Vokaldehnung in einigen slavischen Nomina. Zeitschrift fur Slawistik 1 (4): 33–40.
Machek, V. (1971). Etymologicky' slovnik jazyka tesktho. Prague.
Mader, R. (1986). Die Alpenslawen in der Steiermark. Eine toponomastisch-archaologische Untersuchung. Vienna.
Matl, J. (1956). Zur Bezeichnung und Wertung fremder Vijlker bei den Slaven. Festschrift fur Max Vasmer zum 70. Geburtstag, eds. M. Woltner and H. Brauer, 293–306. Wiesbaden.
Mazon, A. (1932). Svjatogor ou Saint-Mont le géant. Revue des études slaves 12: 160–201.
Mieses, M. (1924). Die jiddische Sprache. Berlin - Vienna.
Mollova, M. (1973). Quelques lexemes turks septentrionaux en g – č – j ... dans les langues slaves méridionales. Zeitschrift fur Balkanologie 9 (1–2): 89–127.
Moskovich, W. and B. Tukan (1985). Caraimica. The problems of the origin and history of East European Khazars in the light of linguistic evidence. Slavica hierosolymitana 7: 87–106.
Nedomački, V. (1988a). Arheološki nalazi. Židovi na tlu Jugoslavije, 17–25. Zagreb.
Nedomački, V. (1988b). Geta i mahale. Ibid. 27–31.
Nedomački, V. and S. Goldstein (1988). Jevrejske općine u jugoslavenskim zemljama. Ibid. 113–41.
Nichols, J. (1987). Russian vurdalak 'werewolf' and its cognates. Language, literature, linguistics. In honor of Francis J. Whitfield on his seventieth birthday, March 25, 1986, eds. M. S. Flier and S. Karlinsky, 165–77. Berkeley.
Niederle, L. (1924). Slovanské starožitnosti. Puvod a počátky Slovanu východních 1 (4). Prague.
Pareba, M. (1993). Otraženie staryx ètničeskix i jazykovyx kontaktov na Balkanax v bolgarskix i serboxorvatskix dialektnyx nazvanijax nekregtennogo rebenka. Balkanskoe ezikoznanie 36: 275–80.
Pritsak, O. (1963). Altaic elements. Ukraine. A concise encyclopaedia, ed. V. Kubijovyč, 1: 928–31. Toronto.
Rottleuthner, W. (1985). Bauerliches Hochzeitsbrauchtum in Sudmahren zur Jahrhundertwende (Prittlach 1895). Österreichische Zeitschrift fur Volkskunde n. S. 39: 25–44.
Rusek, J. (1983). Bulgarskie golěmb 'wielki, magnus'. Rocznik slawistyczny 43: 21–28.
Saineanu L. (1888). Jidovi sau Tatari sau uraisii. Anuar pentru Israeligi 11: 153–60.
Schildt, J. and H. Schmidt (eds.) (1986). Berlinisch. Geschichtliche Einfuhrung in die Sprache einer Stadt. Berlin.
Skok, P. (1934). Dolazak Slovena na Mediteran. Split.
Skok, P. (1971–4). Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1–4. Zagreb.
Trubačev, O . N. (ed.) (1979). Ètimologičeskij slovar' slavjanskix jazykov. Praslavjanskij leksičeskij fond 6. Moskva.
Tykocinski, H. (1934). Laibach. Germania judaica, eds. I. Elbogen, A. Freimann, H. Tykocinski, 1: 152. Breslau; reprinted Tübingen 1963.
Valvasor, J. W. (1689). Die Ehre des Hertzogthums Crain und historisch-topographische Beschreibung 1–4. Translated into German by E. Francisci. Ljubljana.
Vasil'ev, M. A. (1995). <> i drevnerusskoe jazyčeskoe božestvo v kontekste problem Khazaro-slavica. Slavjanovedenie no. 2: 12: 21.
Vasmer, M. (1953–8). Russisches etymologisches Worterbuch 1–3. Heidelberg.
Vidoeski, B. (1983). A survey of the Macedonian dialects. In B. Koneski, A historical phonology of the Macedonian language, 117–34. Heidelberg.
Vlachos, T. (1971). Geister- und Damonenvorstellungen im siidosteuropaischen Raum griechischer Sprachzugehorigkeit. Österreichische Zeitschrift fur Volkskunde. n. S. 25: 217–48.
Weinreich, M. (1924). Onmerkungen [Notes to Lunski 19241. Jidiie filologje, 297–302. Warsaw.
Weinreich, M. (1973). Geiixte fun der jidiier sprax 1–4. New York.
Wenninger, M. (1987a). Cilli. Germania judaica, ed. A. Maimon, 311: 206–10. Tübingen.
Wenninger, M. (1987b). Judenburg. Ibid.: 592–596.
Wenninger, M. (1987~). Laibach. Ibid.: 698–702.
Wenninger, M. (1995a). Marburg. Germania judaica, eds. A. Maimon, M. Breuer and Y. Guggenheim, 3(2): 832–46. Tubingen.
Wenninger, M. (1995b). Radkersburg. Ibid.: 1163–1168.
Wenninger, M. (1995~). St. Veit an der Glan. Ibid.: 1303–1304
Wexler, P. (1987). Explorations in Judeo-Slavic linguistics. Leiden.
Wexler, P. (1991). Yiddish - the fifteenth Slavic language. International Journal of the sociology of language 91: 1–150, 215–225.
Wexler, P. (1992). The Balkan substratum of Yiddish. (A reassessment of the unique Romance and Greek components). Wiesbaden.
Wexler, P. (1993). The Ashkenazic Jews. A Slavo-Turkic people in search of a Jewish identity. Columbus, Ohio.
Winkler (1930–1). Heiden. Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens, eds. E. Hoffmann-Krayer and H. Bachtold-Staubli, 3, columns 1634–1653. Berlin - Leipzig .
Wolf, S. A. (1956). Wörterbuch des Rotwelschen. Mannheim.
Zareba, A. (1965). Z zapomnianych wyrazów polskich: (z)golemy. Prace filologiczne 18 (4): 199–206.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
