Neinstitucionalni in samonikli preskriptivizem za slovenščino
DOI:
https://doi.org/10.3986/15.1.07Ključne besede:
preskriptivizem slovenščina, priročnik za rabo, samonikli preskriptivizem, neinstitucionalizirani preskriptivizemPovzetek
Za slovensko govorno skupnost ima pravopis skupaj s pomožnimi orodji, kot sta portal Fran in Jezikovna Svetovalnica, najvišje normativne pristojnosti. Kljub temu tudi v Sloveniji opažamo pojave neinstitucionalnih priročnikov, ki odgovarjajo na težave uporabnikov, izhajajoče iz zapletene ubeseditve pravopisnih pravil na eni ter visokih časovnih zahtev na drugi strani. Zaradi dejstva, da govorkam in govorcem vendarle pomagata pri razreševanju normativnih zadreg, smo preučili dve obliki preskriptivizma: neinstitucionalnega in samoniklega. Neinstitucionalni preskriptivizem se je pojavil v angleško govorečem svetu predvsem v obliki priročnikov za rabo, tiskanem žanru, ki ima nabor definicijskih lastnosti in navadno sloni na avtorjevem osebnem izostrenem jezikovnem občutku. Samonikli preskriptivizem je razmeroma nov pojav, ki ga omogoča razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, gre pa za interaktivno razreševanje jezikovnih problemov med različnimi uporabniki, ki niso nujno jezikovni profesionalci.
Za slovenščino je bilo ugotovljeno, da je v zadnjih tridesetih letih izšlo več besedil, ki so podobna priročnikom za rabo (preučili smo tri), med katerimi je prototipskemu še najbolj podoben Pravipis Aleksandre Kocmut. Zanimivo je, da vrhovno normativno avtoriteto
za razliko od avtorjev priročnikov za rabo drugod slovenske avtorice priročnikov vendarle prepuščajo institucionalnemu SP 2001. Samonikli preskriptivizem trenutno živi v namenskih Facebook skupinah, kjer uporabniki eden drugemu pogosto in hitro odgovarjajo na normativne zadrege. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je prednost samoniklega pristopa k reševanju normativnih zadreg njegova ažurnost, prednost institucionalnega pristopa pa njegovi informiranost in točnost.
Prenosi
Literatura
Ayres-Bennett, Wendy. 2021. Modelling Language Standardization. In: W. Ayres-Bennett, J. Bellamy (eds.). The Cambridge Handbook of Language Standardization. Cambridge: Cambridge University Press. 27–64. DOI: https://doi.org/10.1017/9781108559249.002
Battistella, Edwin L. 2005. Bad Grammar. In: E. L. Battistella (ed.). Bad Language: Are Some Words Better Than Others? New York: Oxford University Press. 41–66. DOI: https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780195172485.003.0004
Tieken-Boon van Ostade, Ingrid. 2011–. Bridging the Unbridgeable. Scholarly Project. Online: https://bridgingtheunbridgeable.com (8. 3. 2023).
Belling, Luc, de Bres, Julia. 2014. Digital Superdiversity in Luxemburg: The role of Luxembourgish in a multilingual Facebook group. Discourse, Context and Media, 4–5/3. 74–86. DOI: https://doi.org/10.1016/j.dcm.2014.03.002
Cameron, Deborah. 1995. Verbal Hygiene. London: Routledge.
Cedilnik, Danica. 1995. Cikcak po pravopisu: za boljšo slovenščino na delovnem mestu. Žalec: Sledi.
Curzan, Anne. 2014. Fixing English: Prescriptivism and Language History. Cambridge: Cambridge University Press. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9781139107327
Dobrovoljc, Helena. 2018. Normativni opis in jezikovna standardizacija v aktualnem jezikovnopolitičnem okviru – dokumenti in realnost. Slavia Centralis, 11/2. 200–223.
Dobrovoljc, Helena, Bizjak Končar, Aleksandra. 2013. Slovenski pravopisi in vprašanje normativnih pristojnosti. Slovenski jezik – Slovene linguistic studies 9, 111–126. Online: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNGGTKYD.
Dobrovoljc, Helena, Lengar Verovnik, Tina, Vranjek Ošlak, Urška, Michelizza, Mija, Weiss, Peter, Gliha Komac, Nataša. 2020. Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz jezikovne svetovalnice. Ljubljana: Založba ZRC.
Gantar, Polona, Krek, Simon. 2009. Drugačen pogled na slovarske definicije: opisati, pojasniti, razložiti? In: M. Stabej (ed.). Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba FF. 151–159.
Garvin, Paul L. 1993. A Conceptual Framework for the Study of Language Standardization. International Journal of the Sociology of Language 100–101: 37–54. DOI: https://doi.org/10.1515/ijsl.1993.100-101.37
Haugen, Einar. 1972 [1966]. Dialect, Language, Nation. In: The Ecology of Language: Essays by Einar Haugen. Stanford: Stanford University Press. 235–254
Hávranek, Bohuslav. 1983 [1932]. Emploi et culture de la langue standard. In: É. Bédard, J. Maurais (eds.). La Norme Linguistique. Québec: Gouvernement du Québec. 815–833.
Jaffe, Alexandra. 2021. Polynomic Standards: The Enactment of Legitimate Variation. In: W. Ayres-Bennett, J. Bellamy (eds.). The Cambridge Handbook of Language Standardization. Cambridge: Cambridge University Press. 442–470. DOI: https://doi.org/10.1017/9781108559249
Joseph, John Earl. 1987. Eloquence and Power: The Rise of Language Standards and Standard Languages. London: Frances Pinter.
Kapović, Mate. 2022. O standardnom dijalektu, nacionalizmu i ideologiji. Jezikoslovlje, 23/1. 87–128. Online: https://hrcak.srce.hr/280773.
Kocmut, Aleksandra. 22013. Pravipis: zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih. Ljubljana: Modrijan.
Lengar Verovnik, Tina. 2018. Vejica v pravopisu. Jezik in slovstvo, 63/2–3. 87–101.
Lukač, Morana. 2018. Grassroots Prescriptivism: An Analysis of Individual Speakers’ Efforts at Maintaining the Standard Language Ideology. English Today, 34/4. 5–12. DOI: https://doi.org/10.1017/S0266078418000342
Milroy, James, Milroy, Lesley. 2005 [1985]. Authority in Language: Investigating standard English. London: Routledge.
Nevalainen, Terttu. 2003. English. In: A. Deumert, W.Vandenbussche (eds.). Germanic Standardizations: Past and present. Amsterdam: John Benjamins. 127–156. DOI: https://doi.org/10.1075/impact.18
Orožen, Martina. 1996. Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Pertot, Nada. 1997. Pomagajmo si sami. Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
Pillière, Linda, Andrieu, Wilfrid, Kerfelec, Valérie, Lewis, Diana. 2018. Norms and Margins of English. In: L. Pillière, W. Andrieu, V. Kerfelec, D. Lewis (eds.). Standardising English: Norms and Margins in the History of the English Language. Cambridge: Cambridge University Press. 3–21. DOI:10.1017/9781108120470.001
Slovenski pravopis. 2007 [2001]. Ljubljana: Založba ZRC.
Starčević, Anđel, Sarić, Daliborka, Kapović, Mate. 2019. Jeziku je svejedno. Suvremena lingvistika, 45/88. 279–284. DOI: https://doi.org/10.22210/suvlin.2019.088.09
Straaijer, Robin. 2018. The Usage Guide: Evolution of a Genre. In: I. Tieken-Boon van Ostade (ed.). English Usage Guides: History, Advice, Attitudes. Oxford: Oxford University Press. 11–29. DOI: https://doi.org/10.1093/oso/9780198808206.001.0001
Toporišič, Jože. 42004. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Tieken-Boon van Ostade, Ingrid. 2011. The Bishop's Grammar: Robert Lowth and the rise of prescriptivism. Oxford: Oxford University Press.
Tieken-Boon van Ostade, Ingrid. 2020. Describing Prescriptivism: Usage Guides and Usage Problems in British and American English. London: Routledge.
Verovnik, Tina. 2004. Norma knjižne slovenščine med kodifikacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950–2001. Družboslovne razprave, 20/46–47. 241–258. Online: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WHL160B.
Žaucer, Rok and Franc Marušič. 2009. Jezikovno svetovanje, praksa in ideali. In: M. Stabej (ed.). Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba FF. 449–456.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
