To je stara verzija objvaljena 03/27/2023. Preberite najnovejšo verzijo.

Različice govorjene slovenščine na avstrijskem Koroškem in govorne prakse mladih pripadnikov manjšine

Avtorji

  • Tina Lengar Verovnik Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Slovenija

DOI:

https://doi.org/10.3986/sjsls.13.1.06

Ključne besede:

avstrijska Koroška, slovenščina, knjižni jezik, narečje, govorno prilagajanje

Povzetek

V prostoru dvojezične avstrijske Koroške se zadnja desetletja odvijajo pomembne in vidne spremembe, npr. rast prijav k dvojezičnemu pouku, k slovenski narodni skupnosti se prištevajo prebivalci na območjih, kjer jih prej ni bilo. Po drugi strani pa se manjša število posameznikov, primarno jezikovno socializiranih v narečje, pojavljajo se nove različice govorjene slovenščine (npr. slovenščina priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik in slovenščina priseljencev iz Slovenije; slovenščina nemško govorečih posameznikov, ki se slovenščine učijo v šoli in na tečajih). Ob splošnih ugotovitvah raziskav je pomemben tudi vpogled v (jezikovno) življenje in doživljanje sprememb na ravni posameznikov. V prispevku so predstavljeni izsledki
iz biografskih intervjujev, opravljenih s sedmimi študenti slovenščine na Univerzi v Celovcu. V ospredju so tri tematike: razmerje do lokalnega narečja, raba knjižnega jezika na individualni in skupnostni ravni, govorno prilagajanje v skupinah. Na ravni narečja se jezikovna podoba Koroške spreminja pod vplivom različnih procesov, med drugim zaradi migracij znotraj regije, družbeno-ekonomskih in izobrazbenih sprememb znotraj manjšine, priseljevanja iz Slovenije. Vedno več je družin, v katerih starši z otroki zavestno uporabljajo knjižno različico. Raziskave in intervjuji potrjujejo, da se narečje tudi pri mladih pripadnikih manjšine kaže kot močan identifikacijski in čustveni dejavnik. Respondenta, ki sta od doma znala zgolj knjižno različico, sta se narečja priučila kasneje, zlasti od vrstnikov. To jima je omogočilo, da med njimi ni bilo bariere, o kateri sicer poročajo nekateri govorci, ki niso bili primarno jezikovno socializirani v narečje. Drugi respondenti so se s knjižno različico srečali v vrtcu ali šoli, danes se nanjo zasebno opirajo zlasti v pogovorih z govorci bolj oddaljenih koroških ali slovenskih narečij. V intervjujih so potrdili tezo o posebnostih koroške standardne različice, kot jo poznajo zlasti iz manjšinskih medijev. Razlike opažajo na fonetični in delno besedni ravni, a se jim ne zdijo velike. Obstoja skupne regionalne pogovorne različice respondenti niso potrdili. Vendar pa so najkasneje na stopnji sekundarnega izobraževanja razvili sposobnost prilagajanja govorcem drugih koroških narečij, ki je pogojena z njihovo tudi sicer bolj razvito jezikovno zmožnostjo v slovenščini. Danes ob pogovarjanju z govorci, ki govorijo drugo narečje, praviloma ne preklapljajo v nemščino.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bogataj, Mirko. 2008. Die Kärntner Slowenen: ein Volk am Rand der Mitte. Klagenfurt, Wien: Kitab.

Busch, Brigitta. 2008. Slovenščina na Koroškem: jezik manjšine, a ne le to. M. Košuta (ed.): Slovenščina med kulturami: Slovenski slavistični kongres. Celovec, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 55–63.

Busch, Brigitta. 2010. Slowenisch in Kärnten - Sprache jenseits ethnischer Kategorien. W. Wintersteiner, G. Gombos, D. Gronold (eds.). Grenzverkehr/ungen: Mehrsprachigkeit, Transkulturalität und Bildung im Alpen-Adria-Raum. Klagenfurt: Wieser. 174–188.

Doleschal, Ursula. 2009. Infrastruktura in razvoj slovenščine in slovenistike na Koroškem. M. Stabej (ed.): Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 97–101.

Domej, Teodor. 1980. Nekaj о položaju slovenščine na Koroškem. Koroški koledar. Celovec: Drava. 98–105.

Kern, Damjana. 2009. Vloga manjšinske šole pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Jezik in slovstvo 54/1: 55–71.

Lengar Verovnik, Tina. 2020. Slovenščina v radijskih programih na avstrijskem Koroškem: odslikava sodobne sociolingvistične podobe prostora.

J. Vogel (ed.): Slovenščina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 43–50.

Lundberg, Grant. 2015. Preliminary Report on Dialect Attitudes in Austrian and Slovene Carinthia. Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 10: 167–182.

Lundberg, Grant. 2010. Dialect usage in Slovenia. Slovene Studies 32/1–2: 43–66.

Perenič, Urška. 2006. Smernice za delo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega šolstva na avstrijskem Koroškem. Jezik in slovstvo 51/5: 47–57.

Piko - Rustia, Martina. 2019. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. S. Novak Lukanović (ed.): Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja; Celovec: Slovenski znanstveni inštitut: Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik; Trst: Slovenski raziskovalni inštitut. 121–102.

Pirih Svetina, Nataša. 2013.Tri učiteljice: ena v službi, druga na karenčnem dopustu, tretja v staležu: slovenščina in njene standardne različice za različne uporabnike. A. Žele (ed.): Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 313–318.

Priestly, Tom. 2003. Maintenance of Slovene in Carinthia (Austria): Grounds for guarded optimism? Canadian Slavonic Papers 45/1–2: 95–117.

Prilasnig, Fabian Gottfried. 2013. Das Slowenische in Kärnten aus soziolinguistischer Sicht. Wiener Linguistische Gazette 77: 84–91.

Reiterer, Albert F. 2000. Minderheiten und grenzüberschreitende Zusammenarbeit im Alpen-Adria-Raum. Celovec: Amt der Kärntner Landesregierung.

Schellander, Tanja. 2018. Analiza poročevalskega jezika in stila manjšinskega tiska: primer koroškoslovenskega tednika Novice. Master’s Thesis. Ljubljana: FDV.

Schellander, Anton. 1984. K vprašanju slovenskega pogovornega jezika na Koroškem. Protestantismus bei den Slowenen – Protestantizem pri Slovencih. Vienna: Institut für Slawistik der Universität Wien. 251–264.

Schellander, Anton. 1988. Sodobni slovenski jezik na Koroškem: vprašanja govornega sporazumevanja, jezikovnega znanja in jezikovne rabe v dvojezični situaciji. B. Paternu, F. Jakopin (eds.): Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 261–275.

Steinicke, Ernst. 2001. Städte als Innovationszentren für eine Neubesinnung ethnischer Minderheiten. Das Beispiel der Kärntner Slowenen (Österreich). Geographica Helvetica 56/4: 249–260.

Vavti, Štefka. 2012. »Včasih ti zmanjka besed ...«: etnične identifikacije pri mladih Slovenkah in Slovencih na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Celovec: Založba Drava.

Wildgen, Wolfang. 2003. Vom Gen-Pool bis zur Sprachbiographie. Methoden der Sprachkontaktforschung. T. Stolz, K. Kolbe (eds.): Methodologie in der Linguistik. Frankfurt a. M., Berlin, Bern: Peter Lang. 195–208.

Zorčič, Sabina. 2019. Samozavestna raba slovenščine na jezikovnostičnih področjih: mladi na avstrijskem Koroškem. H. Tivadar (ed.): Slovenski javni govor in jezikovno- kulturna (samo)zavest. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 523–530.

Zupančič, Jernej. 2007. Sodobni socialni in etnični procesi med koroškimi Slovenci. Razprave in gradivo 53–54. 140–164.

Prenosi

Objavljeno

10/13/2021 — posodobljeno 03/27/2023

Verzije

Kako citirati

Lengar Verovnik, T. (2023). Različice govorjene slovenščine na avstrijskem Koroškem in govorne prakse mladih pripadnikov manjšine. Slovenski Jezik / Slovene Linguistic Studies, 13. https://doi.org/10.3986/sjsls.13.1.06 (Original work published 13. oktober 2021)

Številka

Rubrike

Članki