Fonološki opis govora v Radencih

Mihaela Koletnik

DOI: https://doi.org/10.3986/jz.v6i1.2686

Povzetek

Radenci danes niso več točka v mreži za SLA. Kraj, kije bil v Ramovševi mreži oštevilčen s številkami279,290in 304 (Benedik 1999: 109), je ob preureditvi mreže izpadel. Ker je raziskava slovenskogoriškega narečja1 (Koletnik 1999:1-433) pokazala, da so Radenci še zadnja vzhodna točka, kjer se govori slovenskogoriško narečje oz. njegovo vzhodno podnarečje (v sosednjih Petanjcih se govori prekmursko, na Kapelskem Vrhu in v Hrastju Moti pa prleško narečje), sem glasoslovje tega govora predstavila v obliki fonološkega opisa.

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

IVIČ, Pavle, 1981, (ur.), Fonološki opisiSarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.

KOLETNIK, Mihaela, Fonološki opis voličinskega in črešnjevskega govora, Slavistična revija, Ljubljana, 1999, letnik XLVII, št.l, str. 69-87.

RAMOVŠ, France, HGII, Konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924.

RAMOVŠ, France, HG VII, Dialekti, Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1935. RAMOVŠ, France, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana: Akademska založba, 1936.

RAMOVŠ, France, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavistična revija, Ljubljana, 1950, letnik III, št. 1-2, str. 16-23.

RIGLER, Jakob, K problematiki dalj sanja starega akuta, Slavistična revija, Ljubljana, 1977, kongresna številka, str. 83-99.

RIGLER, Jakob, Razprave o slovenskem jeziku, Ljubljana, Slovenska Matica, 1986.

TOPORIŠIČ, Jože, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1992.

ZORKO, Zinka, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Maribor, Slavistično društvo Maribor, 1998.



DOI: https://doi.org/10.3986/jz.v6i1.2686

Avtorske pravice (c) 2019 Jezikoslovni zapiski

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Revija se indeksira v Dlib.

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.