K osnovnim mehanizmom glagolsko-imenskega pregibanja v italijanščini in slovenščini
DOI:
https://doi.org/10.3986/jz.v7i1-2.2662Povzetek
Italijanščina in slovenščina kažeta nekatere podobnosti, ki lahko izhajajo iz več ko tisočletne soseščine. Značilno oblikovno podobnost predstavlja že oblikovanje polpreteklika z glagolsko-imen-skim pregibanjem, ki predstavlja stičišče različnosti italijanskega in slovenskega videnja časoprostora: v jedru italijanskega videnja je sprega kot pregibanje v času, v jedru slovenskega videnja je sklanja kot pregibanje v prostoru.Prenosi
Literatura
ADORNI, Sergio, PRIMORAC, Karen, 1999, English Grammar for Students of Italian, London - Auckland.
ALISOVA, Tat'jana B., MURAV'JEVA, Galina D., ČERDANCEVA, Tamara Z., 1982, Ital'janskij jazyk, Moskva. DARDANO, Maurizio, TRIFONE, Pietro, 2001, La nuova grammatica della lingua italiana, Bologna.
DAROVEC, Darko, 1992, Pregled zgodovine Istre, Koper.
ERHART, Adolf, 1982, Indoevropské jazyky, Praha.
GLUHAK, Alemko, 1993, Hrvatski etimološki rječnik, Zagreb.
NARTNIK, Vlado, 1988, K obravnavi dvojine v povojnih slovenskih slovnicah, Obdobja 8, Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, Ljubljana, 375- 382.
NARTNIK, Vlado, 1993, Govorna slovenščina med knjižnostjo in neknjižnostjo, XXIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj, Ljubljana, 61-67.
NARTNIK, Vlado, 1995/96, Slovniško-slovarska delitev samostalnikov, Slava IX/ 1,26-30.
NARTNIK, Vlado, 1997, Slovniško-slovarski vidiki štetja in sklanje v slovenščini, Riječ 3/1, 83-87. Navedenke 382. Vladimir Nartnik: K osnovnim mehanizmom glagolsko-imenskega pregibanja.
NARTNIK, Vlado, 1999a, Večbesedni termini v Pomorski slovenščini, Riječ 5/1, 69-73.
NARTNIK, Vlado, 1999b, Letonsko-slovensko prekrivanje v rabi rodilnika, Riječ 5/2, 59-64.
SEDOV, Valentin V, 1997, Etnogenez slavjan v drevnosti i načale srednevekov'ja, Problemy slavjanskoj arheologii, Moskva, 140-153.
STEPANOV, Jurij S., 1975, Osnovy obščego jazykoznanija, Moskva.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki