Fonološki opis govora na Zgornji Velki (SLA 364)

Avtorji

  • Mihaela Koletnik

DOI:

https://doi.org/10.3986/jz.v8i1.2637

Povzetek

Krajevni govor Zgornje Velke (Slovenski lingvistični atlas, točka 364) spada v panonsko narečno skupino, natančneje v zahodno slovensko goriško podnarečje. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih, ki je zajelo tudi tiste v zadnjih ali edinih besednih zlogih in pod umičnimi naglasi, zato se danes odrazi za te samoglasnike razlikujejo od tistih, ki so bili stalno dolgi oz. cirkumflektirani. Tako je govor izgubil tudi kolikostno nasprotje. Med e-jevskimi glasovi ima samosvoj refleks stalno dolgi e (/e:i/), med o-jevskimipa stalno dolgi q (Jo:/).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Ivič, Pavle, 1981, (ur.), Fonološki opisiSarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.

Koletnik, Mihaela, Fonološki opis voličinskega (SLA 366) in črešnjevskega (SLA 368) govora, Slavistična revija 47, Ljubljana 1999, št. 1, 69-87.

Koletnik, Mihaela, Fonološki opis govora v Radencih, Jezikoslovni zapiski 6, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana, 2000, 155-165.

Koletnik, Mihaela, Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah, Jezikoslovni zapiski 7, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana, 2001, 381-392.

Koletnik, Mihaela, Slovenskogoriško narečje, Maribor 2001.

Prenosi

Objavljeno

13.08.2015

Kako citirati

Koletnik, M. (2015). Fonološki opis govora na Zgornji Velki (SLA 364). Jezikoslovni Zapiski, 8(1). https://doi.org/10.3986/jz.v8i1.2637