Liturgična terminologija v protireformaciji in baroku (1595-1768)
DOI:
https://doi.org/10.3986/jz.v8i1.2630Povzetek
Obredna katoliška terminologija v protireformaciji in baroku predstavlja nadaljevanje predknjižne tradicije, diahroni prerez izkazuje le razvojne spremembe na izrazni in predvsem ideološko pogojeno razlikovalno s t na pomenski ravnini (vzorčni primeri). Čeprav se je razvijala v opoziciji do protestantskega obrednega izrazja, je imelo protestantsko nabožno slovstvo nanjo tudi povratni vpliv.Prenosi
Literatura
Gutsman, Oswald, 1789, Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschen windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter, Klagenfurt. Reprint, Graz 1999, obrnjena verzija slovarja: Ludwig Karničar.
Kastelec, Matija, Vorenc, Gregor, 1680-1710, Dictionarivm latino-carniolicvm. Reprint, Ljubljana 1997, obrnjena verzija slovarja: Jože Stabej, Slovensko-la-tinski slovar.
Kidrič, France, 1929-1938, Zgodovina slovenskega slovstva I—IV, Od začetkov do Zoisove smrti, Ljubljana.
Legan Ravnikar, Andreja, 2002, Obredna terminologija v razvoju slovenskega knjižnega jezika (OdBrizinskih spomenikov do ustalitve enotne knjižne norme sredi 19. stoletja), Doktorska disertacija, Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Merše, Majda, Novak, France, Premk, Francka, 2001, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Poskusni snopič, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Muršec, Jožef, 1850, Bogočastje sv. katolške cerkve, Gradec.
Novak, France, 1992, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev (16. stoletja), Doktorska disertacija, Ljubljana, Filozofska fakulteta (računalniški iztis).
Orožen, Martina, 1981, Slovenski knjižni jezik in zaton pokrajinskih različic v prvi polovici 19. stoletja, Romantika v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, ur. Boris Paternu s sodelovanjem Franca Jakopina in Jožeta Koruze, Ljubljana, 421-439.
Orožen, Martina, 1987a, Krelj ev jezikovni koncept, XXXIII. seminar slovenskega jezika, književnosti in kulture, ur. Alenka Šivic Dular, Ljubljana, 19-40.
Orožen, Martina, 1987b, Trubarjev jezikovni nazor in njegov knjižni sistem v obrednih besedilih, Jugoslovenski seminar za strane slaviste 37, Novi Sad, 13-28.
Orožen, Martina, 1996, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (Od Brižinskih spomenikov do Kopitarja): Molitveni obrazci starejših obdobij v osrednjeslovenskem in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku (80-102), Variantni razvoj slovenskega (knjižnega) jezika od srednjega veka do Kopitarja (103-112), Značilnosti jezikovne zgradbe Matije Kastelca (290-301), Slovenski knjižni jezik in njegove različice v 18. in 19. stoletju (313-343), Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Paglovčev zbornik, 2001, ur. Marjeta Humar, Kamnik.
Pogačnik, Jože, 1992, Književno-zgodovinske določilnice, Stiski rokopis, Študije, Ljubljana, 41-50.
Pogačnik, Jože, 1998, Slovenska književnost I, Ljubljana.
Pleteršnik, Maks, 1894-1895, Slovensko-nemški slovar I—II, Ljubljana, Reproduci- rani ponatis, Ljubljana 1974.
Rupel, Mirko, 1959/60, Slovenski katekizem iz 1. 1615, Slavistična revija 12, 104- 113.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994, Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Slovenski pravopis, 2001, ur. odbor Jože Toporišič in drugi, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Smolik, Marijan, 1992, Slovenski katekizmi sv. Petra Kanizija, Redovništvo na Slovenskem, Jezuiti, Ljubljana, 180-188.
Smolik, Marijan, 1995, Liturgika, Pregled krščanskega bogoslužja, Celje, Mohorjeva družba.
Snoj, Alojzij Slavko, 1985, Naši katehetski viri in učbeniki do razsvetljenstva, Bogoslovni vestnik 45, 43-62.
Snoj, Marko, 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga.
Striedter-Temps, Hildegard, 1963, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Wiesbaden.
Superanskaja, A. V, Podoljskaja, N. V, Vasiljeva, N. V, 1989, Obščaja terminologija, Voprosy teorii, Moskva.
Šetka, o. Jeronim, 1976, Hrvatska krščanska terminologija, II. izmijenjeno, popravljeno i upotpunjeno izdanje, Split.
Zgodovina cerkve na Slovenskem, 1991, Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani, Celje.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
