Scirpus georgianus Harper – nova vrsta v slovenski flori in značilna vrsta asociacije Dactylorhizo majalis-Scirpetum georgiani ass.nova
Ključne besede:
Dactylorhizo majalis-Scirpetum georgiani, Scirpus, fitocenologija, flora, ekologija, mokrotni travniki, SlovenijaPovzetek
Na območju Krakovskega gozda (v bližini Kostanjevice, Malenc, krakovskega pragozda) smo našli za Slovenijo novo vrsto Scirpus georgianus Harper, ki izhaja iz Severne Amerike; po preučitvi sestojev pa smo opisali tudi novo združbo Dactylorhizo majalis-Scirpetum georgiani ass. nova. Od ostalih dveh vrst iz rodu Scirpus L., sekcije Scirpus (S. sylvaticus L. in S. radicans Schkuhr), se vrsta na prvi pogled loči po značilnem socvetju; izdelan je bil tudi nov ključ za rod Scirpus L. Vrsta uspeva na mokrotnih travnikih, kjer ponekod gradi večje sestoje in na presvetlitvah v močvirnih gozdovih. Na podlagi specifičnosti ekoloških razmer rastišč in multivariatnih analiz smo te sestoje uvrstili v svojo združbo, ki smo jo poimenovali Dactylorhizo majalis-Scirpetum georgiani. Ta združba uspeva na bolj suhih rastiščih kot podobna združba Scirpetum sylvatici Rałski 1931.Prenosi
Literatura
Braun-Blanquet, J. (1964): Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Springer Verlag, Wien, 865 pp.
Čarni, A. (1995): Staudenfluren- und Ufervegetation (Verbände Filipendulion Segal 1966 und Senecion fluviatilis R. Tx 1967) im Krško- Becken. Biološki vestnik 40, 3–4: 71–85.
DeFilipps, R. A. (1980): Scirpus. In: Tutin, T. G., Heywood, V. H., Burges, N. A., Moore, D. M., Valentine, D. H., Walters, S. M. & Webb, D. A. (eds.): Flora europaea. Vol. 5., Cambridge University Press, pp. 277–280.
Dierschke, H. (1994): Pflanzensoziologie: Grundlagen und Methoden. Ulmer Verlag, Stuttgart, 684 pp.
Fournier, P. (1990): Les Quatre Flores de France. Lechevalier, Paris, pp. 121–125.
Gams, I. (1962): Klima Krške kotline. In: Gams, I., Savnik, R. (ur.): Dolenjska zemlja in ljudje. Dolenjska založba, Novo mesto, pp. 68–91.
Horvatić, S. (1939): Splošna primerjava vegetacije nižinskih travnikov Slovenije z ono Hrvatske in Slavonije. Zbornik prirodoslov. društva 1: 40–43.
Kiffe, K. (1998): Scirpus L. s. str. (Cyperaceae). In: Wisskirchen, R. & Häupler, H. (ed.): Standardliste der Farn- und Blütenpflanzen Deutschlands. Eugen Ulmer, Stuttgart, pp. 463–464.
Košir, P. & Marinček, L. (1999): Predhodno poročilo o raziskavah javorjevih gozdov v Sloveniji. Acta biologica Slovenica 42 (3): 53–58.
Lambinon, J., De Langhe, J., Delvosalle, L. & Duvigneaud, J. (1992): Nouvelle flore de la Belgique, du Grand-Duché de Luxembourg, du
Nord de la France et des Régions voisines. Quatrième ed., Patrimoine, Jardin botanique national de Belgique, Meise, pp. 777–779.
Marinček, L. & Marinšek, A. (2003): Vegetacija pragozda Ravna gora. Hacquetia (2) 1: 53–70.
Marinček, L., Čarni, A., Babij, V., Čušin, B., Hren, B., Jarnjak, M., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U. & Zelnik, I. (2003a): Vegetacijska karta gozdnih
združb 1 : 50.000 – list Novo mesto. ZRC SAZU, Ljubljana.
Marinček, L., Čarni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U. & Zelnik, I. (2003b): Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb 1 : 50.000 – list Novo mesto. ZRC SAZU, Ljubljana.
Martinčič A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B. & Vreš, B. 1999: Mala Flora Slovenije. Ljubljana, Tehniška Založba Slovenije: 845 pp.
Mucina, L., Grabherr, G. & Ellmauer, T. (ed.) (1993): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Fischer Verlag, Jena, Stuttgart.
Oberdorfer, E. (1994): Pflanzensoziologische Exkursionsflora. 7. Auflage, Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 1050 pp.
Ogrin, D. (1996): Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68: 39–56.
Pignatti, S. (1982): Flora d’Italia. Vol. 3. Edagricole, Bologna, pp. 677–678.
Pleničar, M. & Premru, U. (1977): Osnovna geološka karta 1: 100.000. List 33–79 Novo mesto. Zvezni geološki zavod, Beograd, 61 pp.
Podani, J. (2001): SYN-TAX-2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. Scientia Publishing, Budapest.
Schuyler, A. E. (1967): A Taxonomic Revision of North American Leafy Species of Scirpus. Proc. Acad. Nat. Sci. Philadelphia 119: 295–323.
Seliškar, A. (1993): Vegetacija poplavnega območja Jovsi ob reki Sotli. Hladnikia 1: 35–46.
Šilc, U. (2003): Plevelna vegetacija podrazreda Violenea arvensis Hüppe & Hofmeister ex Jarolímek & al. 1997 v jugovzhodni Sloveniji. Ph. D. Thesis, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 147 pp.
Šilc, U. 2003: Vegetation of the class Salicetea purpureae in Dolenjska (SE Slovenia). Fitosociologia, 40 (2): 3–27.
van der Maarel, E. (1979): Transformation of Cover- abundance Values in Phytosociology and its Effects on Community Similarity. Vegetatio 39:
–114.
Weber, H. E., Moravec, J. & Theurillat, J.-P. (2000): International Code of Phytosociological Nomenclature. 3rd edition. J. Vegetation Science (11) 5: 739–768.
Westhoff, V. & Maarel, E. van der (1973): The Braun-Blanquet Approach. In: Whittaker, R. H. (ed.) Ordination and Classification of Communities. 2nd edition, Dr. W. Junk Publishers, The Hague, pp. 617–726.
Whittemore, A. T. & Schuyler A. E. (2002): Scirpus. In: Flora of North America. Vol. 23, Oxford University Press, pp: 8–22.
Wraber, M. (1969): Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio (17) 1–6: 176–199.
Zelnik, I. (2002): Georgijski sitec (Scirpus georgianus Harper) – nova naturalizirana vrsta v Sloveniji. In: Flora in vegetacija v spreminjajočem se okolju. Simpozij, Maribor, 14.–15.11.2002.
Zelnik, I. (2003): Fitocenološki opis vlažnih travnikov jugovzhodne Slovenije. M. Sc. Thesis, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 180 pp.
Zupan, M. (1996): Pedološka karta 3124 – list Kostanjevica. In: Lobnik, F. (ed.) Pedološka karta Slovenije 1: 25.000. Biotehniška fakulteta, Agronomija, Center za pedologijo in varstvo okolja, Ljubljana.
Zupančič, B. (1996): Klimatografija Slovenije. Količina padavin: obdobje 1961–1990. Hidrometerološki zavod Slovenije, Ljubljana, 366 pp.
Zupančič, M., Marinček, L., Seliškar, A. & Puncer, I. (1987): Consideration on the Phytogeographic Division of Slovenia. Biogeographia 13: 89–98.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki