Litter-raking forests in SE Slovenia and in Croatia
Keywords:
litter-raking, phytosociology, Molinio-Quercetum, Pteridio-BetuletumAbstract
The standard Braun-Blanquet method was used for sampling litter-raking vegetation in southeastern Slovenia (Suha krajina, Bela krajina, Kočevsko) and in the border region in Croatia. Relevés were classified with the TWINSPAN program and two associations were separated: Pteridio-Betuletum Trinajstić et Šugar ex Rauš et Matić 1994 and Molinio-Quercetum Šugar 1972. Both communities are the result of intensive litter collecting (and other human impacts). The first one thrives on carbonate bedrock, while the second is limited on silicate bedrock, as is reflected in its specific floristic composition. Due to abandonment of litter collecting these stands are in progressive successional development, and typical variants are becoming rare and endangered.
Downloads
References
Andrič, M. 2007: Holocene vegetation development in Bela krajina (Slovenia) and the impact of first farmers on the landscape. Holocene 17 (6): 763–776. (DOI: 10.1177/0959683607080516)
Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Springer Verlag, Wien, 865 pp.
Čarni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U. & Zelnik, I. 2007: Changes in structure, floristic composition and chemical soil properties in a succession of birch forests. Periodicum biologorum 109 (1): 13–20.
Dierschke, H. 1994: Pflanzensoziologie: Grundlage und Methoden. Ulmer, Stuttgart, 683 pp.
Ellenberg, H. 1996: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen. Ulmer Verlag, Stuttgart, 1095 pp.
Ellenberg, H., Weber, H. E., Düll, R., Wirth, V., Werner, W. & Paulißen, D. 1992: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Erich Goltze, Göttingen, 258 pp.
Exner, A. & Willner, W. 2004: New syntaxa of shrub and pioneer forest communities in Austria. Hacquetia 3 (1): 27–48.
Glišić, N. 1950: Fitocenološki pogledi na pošumljavanje šumskih požarišta. Godišnjak Biološkog Instituta Sarajevo 3 (1–2): 115–130.
Härdtle, W., Heinken, T., Pallas, J. & Weiß, W. 1997: Synopsis der Pflanzengesellschaften Deutschlands, Querco-Fagetea (H5). Sommergrüne Laubwälder. Part 1. Quercion roboris. Bodensaure
Eichenmischwälder. Göttingen, 51 pp.
Hennekens, S. M. & Schaminée, J. H. J. 2001: TURBOVEG, a comprehensive data base management system for vegetation data. Journal of Vegetation Science 12 (4): 589–591.
Hill, M. O. 1979: TWINSPAN. A FORTRAN program for arranging multivariate data in an ordered two-way table by classification of the individuals and attributes. Ithaca, New York, Ecology & systematics, Cornell University.
Horvat, I. 1962: Vegetacija plaina zapadne Hrvatske. JAZU, Zagreb, 179 pp.
Jovanović, B., Lakušić, R., Rizovski, R., Trinajstić, I. & Zupančič, M. 1986: Prodromus phytocoenosum Jugoslaviae, ad mappam vegetationis
m 1 : 200 000. Naučno veće vegetacijske karte Jugoslavije, Bribir-Ilok, 46 pp.
Košir, Ž. 1994: Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana, 149 pp.
Košir, Ž. 1998: Breze v okolju gozdov smreke in jelke v Snežniškem pogorju. Gozdarski vestnik 56 (3): 131–148.
Kutnar, L. & Urbančič, M. 2006: Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem. Zbornik gozdarstva in lesarstva 80: 3–30.
Kutnar, L. 1996: Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanje gozdne vegetacije. Gozdarski vestnik 54 (10): 502–510.
Maars, R. H., Le Duc, M. G., Mitchell, R. J., Goddard, D., Petterson, S. & Pakeman, R. J. 2000: The Ecology of Bracken: its role in succession and implication for control. Annals of Botany 85 (Sup. B): 3–15. (DOI: 10.1006/anbo.1999.1054)
Marinček, L. & Čarni, A. 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400 000. Založba ZRC, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, 79 pp.
Marinček, L. & Šilc, U. 1999: Association of Hacquetio epipactidis- Quercetum cerris in the Lož Valley in Slovenia. Wissenschaftliche Mitteilungen aus dem Niederösterreichischen Landesmuseum 12: 63–76.
Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2 (1): 91–166.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Ravnik, V., Turk, B., Vreš, B., Frajman, B., Strgulc-Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. & Surina, B. 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 pp.
Miklavžič, J. 1965: Premena belokranjskih steljnikov v gozdove. Zbornik IGLG 4: 1–87.
Mitchell, R. J., Marrs, R. H., Le Duc, M. G. & Auld, M. H. D. 1997: A study of succession on lowland heaths in Dorset, southern England: changes in vegetation and soil chemical properties. Journal of Applied Ecology 34: 1444–1462.
Perko, D. & Orožen Adamič, M. (ed.) 1998: Slovenija: pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 735 pp.
Piskernik, M. 1962: Rastlinstvo in rastišča belokranjskih steljnikov. Ljubljana. Manuscript.
Puncer, I. & Zupančič, M. 1981: Novi združbi gradna v Sloveniji (Melampyro vulgati-Quercetum petraeae ass. nova s.lat.). Scopolia 2: 1–47.
Rauš, Đ. & Matić 1994: Istraživanje vegetacijskih i uzgojnih problema obične breze (Betula pendula Roth) na području Požege i Slatine. Glasnik za šumarske pokuse 30: 337–360.
Rauš, Đ. & Vukelić, J. 1986: Vegetacijske i strukturne osobine obične breze (Betula pendula Roth) na Psunju. Šumarski list 110 (5–6): 177– 187.
Robič, D. 2002: Seznam in nomenklatura habitatnih tipov gozdov za njihovo vključitev v območja Natura 2000 v skladu s priloženo projektno nalogo. Mscr.
Štublar, B. 1981: Steljarjenje v zasebnih belokranjskih gozdovih kot družbeno ekonomski problem. B.Sc. Graduation thesis, Department of Forestry, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Šugar, I. 1972: Biljni svijet samoborskog gorja. PhD Thesis, University of Zagreb, Zagreb.
Šugar, I. 1973: Dvije nove zajednice u Samoborskom gorju. Acta Botanica Croatica 32: 197–202.
ter Braak, J. F. C. & Šmilauer, P. 2002: CANOCO Reference Manual and CanoDraw for Windows User’s Guide to Canoco for Windows: Software for Canonical Community Ordination (version 4.5). Microcomputer Power (Ithaca, NY, USA), Ithaca, NY, USA, 500 pp.
Tichý, L. 2002: JUICE, software for vegetation classification. Journal of Vegetation Science 13: 451–453.
Trinajstić, I. 2004: Nomenklaturno-sintaksonomska analiza šuma obične breze (Betula pendula Roth) u Hrvatskoj. Šumarski list 78 (11–12): 627–632.
Trinajstić, I. 2008: Biljne zajednice Republike Hrvatske. Akademija šumarskih znanosti, Zagreb, 179 pp.
Vukelić, J. & Španjol, Ž. 1990: Fitocenološki karakter čistih sastojina obične breze (Betula pendula Roth) u području panonskih šuma bukve i jele (Fagetum croaticum boreale abietetosum Horv.) na Papuku. Šumarski list 114: 357–368.
Wallnöffer, S., Mucina, L. & Grabherr, G. 1993: Querco-Fagetea. In: Mucina, L., Grabherr, G. & Wallnöffer, S. (ed.): Pflanzengesellschaften Österreichs-Wälder und Gebüsche. Gustav Fisher Verlag, Jena, Stuttgart, New York, pp. 85–236.
Westhoff, V. & van der Maarel, E. 1978: The Braun- Blanquet approach. In: Whittaker, R. H. (ed.): Ordination and Classification of Communities. Dr. W. Junk Publishers, The Hague, pp. 617–727.
Willner, W. & Grabherr, G. 2007: Die Wälder und Gebüsche
Österreichs. Elsevier, München, 302 pp.
Wilmanns, O. 1989: Vergesellschaftung und Strategie- Typen von Pflanzen mitteleuropäischer Rebkulturen. Phytocoenologia 18 (1): 83–128.
Wraber, M. 1956: Gozdna in steljniška vegetacija Bele krajine. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Manuscript.
Wraber, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17 (1–6): 176–199.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
More in: Submission chapter
