Črnojelševja v zahodnem delu osrednje Slovaške – vrstna sestava in ekologija

Avtorji

  • Richard Hrivnák Institute of Botany, Slovak Academy of Sciences, Dúbravská cesta 9, SK-845 23 Bratislava, Slovak Republic
  • Jaroslav Košťál State Nature Conservancy of Slovak Republic, Samova 3, SK-949 01 Nitra, Slovak Republic
  • Michal Slezák Faculty of Education, Catholic University, Hrabovská cesta 1, SK-034 01 Ružomberok, Slovak Republic
  • Anna Petrášová Faculty of Natural Sciences, Matej Bel University, Tajovského 40, SK-974 01 Banská Bystrica, Slovak Republic
  • Melánia Feszterová Faculty of Natural Sciences, Constantine the Philosopher University in Nitra, A. Hlinku 1 SK-94901 Nitra; Slovak Republic

Ključne besede:

Alnion glutinosae, Alnion incanae, Ellenbergove indikatorske vrednosti, gozdna vegetacija, talne spremenljivke, sintaksonomija

Povzetek

Gozdna vegetacija črne jelše dosedaj v nekaterih predelih Slovaške še ni bila dovolj raziskana. Članek predstavlja prvo vegetacijsko raziskavo fitocenoloških popisov in merjenih rastiščnih dejavnikov iz zahodnega dela osrednje Slovaške. Podatkovni niz smo klasificirali z modificiranim TWINSPAN algoritmom, s čemer smo lahko floristično in ekološko ločili značilne rastlinske združbe. Ugotovili smo asociaciji: Stellario nemorum-Alnetum glutinosae Lohmeyer 1957 (obvodna črnojelševja na srednje do vlažnih rastiščih ob manjših potokih) in Carici acutiformis-Alnetum glutinosae Scamoni 1935 (evtrofna črnojelševja v kolinskem pasu) z dvema variantama Ligustrum vulgare in Galium palustre. Asociacijo Carici elongatae-Alnetum glutinosae Schwickerath 1933 (mezotrofni do eutrofni črnojelševi grezi, ki uspevajo na tleh stalno prepojenih z vodo), ki je dokumentirana samo z dvema popisoma smo določili na podlagi strokovnega poznavanja. Prikazali smo floristični in ekološki vzorec pojavljanja teh asociacij. Glavni gradienti so pojasnjeni na podlagi Ellenbergovih indikatorskih vrednosti, ekološki dejavniki pa so bili merjeni med terenskim vzorčenjem v vegetacijski sezoni 2011. Analiza glavnih komponent je razkrila pomen vlažnosti tal, svetlobe, deleža odprtih vodnih in talnih površin za variabilnost vrstne sestave na nivoju asociacij, medtem ko se varianti asociacije Carici acutiformis-Alnetum glutinosae ločita na gradientu kislosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Balázs, P. 1996: Jelšiny Cerovej vrchoviny (fytocenologická charakteristika). Ochrana Prírody 14: 29–39.

Barkman, J. J., Doing, H. & Segal, S. 1964: Kritische Bemerkungen und Vorschläge zur quantitativen Vegetationsanalyse. Acta Botanica Neerlandica 13: 394–419.

Berta, J. 1970: Waldgesellschaften und Bodenverhältnisse in der Theisstiefebene. Vegetácia ČSSR, B1: 1–372.

Borhidi, A., Kevey, B. & Lendvai, G. 2012: Plant communities of Hungary. Akadémiai Kiadó, Budapest, 544 pp.

Botta-Dukát, Z., Chytrý, M., Hájková, P. & Havlová, M. 2005: Vegetation of lowland wet meadows along a climatic continentality gradient in Central Europe. Preslia 77: 89–111.

Chytrý, M. 2000: Formalizované přístupy k fytocenologické klasifikaci vegetace. Preslia 72: 1–29.

Černá, L. & Chytrý, M. 2005: Supervised classification of plant communities with artificial neural networks. Journal of Vegetation Science 16: 407–414.

Douda, J. 2008: Formalized classification of the vegetation of alder carr and floodplain forests in the Czech Republic. Preslia 80: 199–224.

Douda, J. 2010: The role of landscape configuration in plant composition of floodplain forests across different physiographic areas. Journal of Vegetation Science 21: 1110–1124.

Eliáš, P. 1980: Lesné spoločenstvá juhovýchodnej časti Tríbeča. Zborník Referátov 3. Zjazdu Slovenskej Botanickej Spoločnosti pri SAV. SBS & VŠLD, Zvolen, pp. 75–79.

Eliáš, P. 2008: Syntaxonomický prehľad vegetácie podcelku Zobor v pohorí Tribeč. Rosalia 19: 21–31.

Ellenberg, H. 2009: Vegetation ecology of central Europe. Cambridge University Press, Cambridge, 734 pp.

Ellenberg, H., Weber, H. E., Düll, R., Wirth, W., Werner, W. & Paulißen, D. 1992: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scripta Geobotanica 18: 1–258.

Hennekens, S. M. & Schaminée, J. H. J. 2001: TURBOVEG, a comprehensive data base management system for vegetation data. Journal of Vegetation Science 12: 589–591.

Hérault, B. & Honnay, O. 2005: The relative importance of local, regional and historical factors determining the distribution of plants in fragmented riverine forests: an emergent group approach. Journal of Biogeography 32: 2069–2081.

Hrivnák, R., Kochjarová, J., Blanár, D. & Šoltés, R. 2009: Jelšové lesy na Muránskej planine – zhrnutie súčasných fytocenologických poznatkov. Reussia 5 (1–2): 23–33.

Jarolímek, I., Šibík, J., Hegedüšová, K., Janišová, M., Kliment, J., Kučera, P., Májeková, J., Michálková, D., Sadloňová, J., Šibíková, I., Škodová, I., Uhlířová, J., Ujházy, K., Ujházyová, M., Valachovič, M. & Zaliberová, M. 2008: A list of vegetation units of Slovakia. In: Jarolímek, I. & Šibík, J. (eds.): Diagnostic, constant and dominant species of the higher vegetation units of Slovakia. Veda, Bratislava, pp. 295–329.

Kárpáti, V., Kárpáti, I. & Jurko, A. 1963: Bachbegleitende Erlenauen im eukarpatischen und pannonischen Mittelgebirge. Biológia 18: 97–120.

Klika, J. 1940: Die Pflanzengesellschaften des Alnion-Verbandes. Preslia 18–19: 97–112.

Kliment, J. & Watzka, R. 2000: Lesné spoločenstvá Drienčanského krasu. In: Kliment, J. (ed.): Príroda Drienčanského krasu. ŠOP SR, Banská Bystrica, pp. 191–214.

Kollár, J., Kanka, R. & Šimonovič, V. 2005: Boggy black alder forests (alliance Alnion glutinosae Malcuit 1929) of northeastern part of the Borská nížina lowland. Phytopedon 4 (2): 1–11.

Kontriš, J. 1981: Pôdnoekologické a fytocenologické pomery lužných lesov Liptovskej kotliny. Biologické Práce 27 (3): 1–164.

Košir, P., Čarni, A., Marinšek, A. & Šilc, U. 2013: Floodplain forest communities along the Mura River (NE Slovenia). Acta Botanica Croatica 72: 71–95.

Marhold, K. & Hindák, F. (eds.) 1998: Zoznam nižších a vyšších rastlín Slovenska. Veda, Bratislava, 688 pp.

Matuszkiewicz, W. 2012: Przewodnik do oznaczania zbiorowisk roślinnych Polski. Wydawnictwo Naukowe PWN, Warszawa, 540 pp.

Miadok, D. 1978: Bachbegleitende Erlenbrüche im nordwestlichen Teil des Gemerské rudohorie- Gebirges. Acta Facultatis Rerum Naturalium Universitatis Comenianae, Botanica 26: 107–115.

Neuhäuslová, Z. 2000: Alnion incanae. In: Moravec, J. (ed.): Přehled vegetace České republiky, Svazek 2. Hygrofilní, mezofilní a xerofilní opadavé lesy. Academia, Praha, pp. 15–70.

Neuhäuslová, Z. & Kolbek, J. 1993: Variability of the association Stellario-Alnetum in the Czech Republic. Fragmenta Floristica et Geobotanica, Suppl. 2: 631–648.

Neuhäuslová-Novotná, Z. 1970: Beitrag zur Kenntnis der Waldgesellschaften der Kleinen Karpaten, Slowakei I. Phytozönologische Verhältnisse. Folia Geobotanica et Phytotaxonomica 5: 265–306.

Oberdorfer, E. 1953: Der europäische Auenwald. Beiträge zur naturkundlichen Forschung in Südwest-Deutschland 12: 23–70.

Petrášová, A., Hrivnák, R. & Slezák, M. 2011: Bryoflóra jelšín stredného Slovenska v širších geografických a cenologických súvislostiach. Bryonora 48: 51–58.

Pott, R. 1992: Die Pflanzengesellschaften Deutschlands. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 437 pp.

Prieditis, N. 1993: Black alder swamps on forested peatlands in Latvia. Folia Geobotanica et Phytotaxonomica 28: 261–277.

Roleček, J., Tichý, L., Zelený, D. & Chytrý, M. 2009: Modified TWINSPAN classification in which the hierarchy respects cluster heterogeneity. Journal of Vegetation Science 20: 596–602.

Sburlino, G., Poldini, L., Venanzoni, R. & Ghirelli, L. 2011: Italian black alder swamps: Their syntaxonomic relationships and originality within the European context. Plant Biosystems 145: 148–171.

Slezák, M., Hrivnák, R. & Petrášová, A. 2011: Syntaxonomy and ecology of black alder vegetation in the southern part of central Slovakia. Hacquetia 10(2): 115–132.

Slezák, M., Hrivnák, R., Petrášová, A. & Dítě, D. 2013: Variability of alder-dominated forest vegetation along latitudinal gradient in Slovakia. Acta Societatis Botanicorum Poloniae 82: 25–35.

StatSoft 2001: STATISTICA. System reference. StatSoft Inc., Tulsa.

Šimanský, V. 2010: Základy pedológie (1 vydanie). SPU, Nitra, 108 pp.

Šomšák, L. 1961: Jelšové porasty Spišskogemerského rudohoria. Acta Facultatis Rerum Naturalium Universitatis Comenianae, Botanica 6: 407–459.

Šomšák, L. 2000: Alnion glutinosae Malcuit 1929 na Slovensku (Západné Karpaty). Acta Facultatis Rerum Naturalium Universitatis Comenianae, Botanica 40: 81–102.

Szmorad, F. 2011: The riparian alder forests of the Sopron Hills. Acta Silvatica & Lignaria Hungarica 7: 109–124.

ter Braak, C. J. F. & Šmilauer, P. 2002: CANOCO Reference manual and CanoDraw for Windows User’s guide. Software for Canonical Community Ordination (version 4.5). Microcomputer Power, Ithaca, NY, 500 pp.

Tichý, L. 2002: JUICE, software for vegetation classification. Journal of Vegetation Science 13: 451–453.

Westhoff, V. & van der Maarel, E. 1973: The Braun-Blanquet approach. In: Whittaker, R. H. (ed.): Ordination and classification of communities. Junk, The Hague, pp. 617–727.

Willner, W. & Grabherr, G. 2007: Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg, 302 pp.

Prenosi

Objavljeno

2015-08-27

Kako citirati

Hrivnák, R., Košťál, J., Slezák, M., Petrášová, A., & Feszterová, M. (2015). Črnojelševja v zahodnem delu osrednje Slovaške – vrstna sestava in ekologija. Hacquetia, 12(2). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/hacquetia/article/view/2854

Številka

Letn. 12 Št. 2 (2013): Hacquetia

Rubrike

Articles

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki