Glasbene povezave med Moravsko in slovenskimi deželami v obdobju baroka

Avtorji

  • Jana Spáčilová

DOI:

https://doi.org/10.3986/dmd17.1.03

Ključne besede:

Moravska, slovenske dežele, italijanska baročna opera, Wolfgang Hannibal grof Schrattenbach, Sigmund Felix grof Schrattenbach, Angelo Mingotti

Povzetek

Razprava se ukvarja z glasbenimi stiki med Moravsko in slovenskimi deželami v prvi polovici 18. stoletja. Kulturna izmenjava je v tem času potekala predvsem po zaslugi povezave med bratoma Wolfgangom Hannibalom in Sigmundom Feliksom, grofoma Schrattenbach. Njuno skupno zanimanje je med drugim predstavljala glasba, s čimer se ukvarja pričujoča razprava, in sicer na podlagi korespondence iz časa, ko je starejši, Wolfgang, služboval v Italiji, medtem ko je bil njegov mlajši brat v Salzburgu. Wolfgangovi premestitvi na Moravsko je sledila Sigismundova v Ljubljano. Dokumentacija iz zadnjega obdobja je še bogatejša, saj so poleg pisem na voljo tudi dokumenti o osebnih obiskih ter samo v Ljubljani ohranjena na moravskem tiskana operna besedila. Drugi del razprave glavno pozornost namenja gostujočim italijanskim opernim skupinam v Brnu in Ljubljani, predvsem skupnim pevcem in glasbenem repertoarju.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jana Spáčilová

Univerzita Palackého v Olomouci, Department of musicology

Literatura

A-Su, 4041: La ribellione d’Assalone (Salzburg).

A-Wn, 28537-B: La fede ne’tradimenti (Graz, 1736).

Berlin, Private collection of Rainer Theobald, without shelf mark: La Contadina (Holešov, 1735).

CZ-KRa, N/a IX/2 95, adl.3: L’Egeste (Trieste, 1733).

CZ-KRa, N/a IX/2 95, adl.10: Gli eccessi della tirannide gelosa (Padua, 1733).

I-Mb, Racc.dramm.3621: La Contadina (Ljubljana, 1733).

I-Mb, Racc.dramm.3621: Li Birbi (Ljubljana, 1733).

I-Mb, Racc.dramm.3621: Euristeo (Ljubljana, 1732).

SI-Lsk, AE 40/12: Morte, e sepoltura di Christo (Salzburg, post 1724).

SI-Lsk, AE 45/5: Euristeo (Ljubljana, 1732).

SI-Lsk, AE 61/5: Il finto Policare (Salzburg, 1724).

SI-Lsk, Z IV 1/3: Il Tamerlano (Ljubljana, 1733).

Continuatio Annalium Domus Cremsiriensis ab Anno 1725. Národní archiv Praha, oddělení 1, fond ŘPi – Piaristé (40), book. no. 325.

Manuale P. Magistri Stephani Christ Ord. Minorum S. P. N. Francisci Convent […] Anno 1733. Brno, Moravská zemská knihovna, Rkp. Mn 60.

Schrattenbach’s correspondence. Nadškofijski arhiv Ljubljana (SI-Lna), Škofijski arhiv, Škofje, sign. Šal/Šk., fasc. 5, Sigmund Schrattenbach 1728–1742.

Schrattenbach’s correspondence. Zemský archiv Opava, pobočka Olomouc, collection AO Arcibiskupství Olomouc, convolut XII, sign. 3268, cart. 1420; convolut XXV, sign. 3281, cart. 1433.

Batchvarova Schweitzer, Radmila. “The Mingotti Opera Company in Brno, Graz, Prague, and Copenhagen”. Diploma thesis, Univerzita Karlova Prague, 1994.

Borcherdt, Hans Heinrich. “Geschichte der italienischen Oper in Breslau”. Zeitschrift des Vereins für Geschichte Schlesiens 44 (1910): 18–51.

Freeman, Daniel E. The Opera Theater of Count Franz Anton von Sporck in Prague. Studies in Czech Music 2. Stuyvesant, NY: Pendragon, 1992.

Havlíčková, Margita. Berufstheater in Brünn 1668–1733. Brno: Masarykova univerzita, 2012.

Höfflinger, Heinrich W. “Eine Chronik der Grafen Schrattenbach”. Jahrbuch der K. K. heraldischen Gesellschaft Adler, Neue Folge 23 (1913): 145–178.

Jurášková, Kateřina, and Jana Spáčilová. Italská opera na holešovském zámku v době Františka Antonína Rottala. Knihovnička Holešovska 36. Holešov: Město Holešov, 2019.

Kokole, Metoda. “Bonomi, Giuseppe Clemente (?–?)”. In Slovenska biografija. Accessed 15 November 2020. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019840/#novi-slovenski-biografski-leksikon.

Kokole, Metoda. “The Earliest Operas in Ljubljana: The ‘Comedia Italiana in Musica’ (1660) and ‘Il Tamerlano’ (1732)”. In Italian Opera in Central Europe, edited by Melania Bucciarelli, Norbert Dubowy and Reinhard Strohm, 51−66. Berlin: BWV, 2006.

Kokole, Metoda. “Italian Operas in Ljubljana in the Seventeenth and Eighteenth Centuries”. In Il teatro musicale italiano nel Sacro Romano Impero nei secoli XVII e XVIII, edited by Alberto Colzani, Norbert Dubowy, Andrea Luppi in Maurizio Padoan, 263–291. Como: A.M.I.S., 1999.

Kokole, Metoda. “Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: repertoar in izvajalci”. De musica disserenda 1, no. 1–2 (2005): 75–93. https://doi.org/10.3986/dmd01.1-2.04.

Kokole, Metoda. “The Mingotti Opera Company in Ljubljana in the Early 1740s”. In The Eighteenth-Century Italian Opera Seria: Metamorphoses of the Opera in the Imperial Age, edited by Petr Macek and Jana Perutková, 138–163. Prague: KLP, 2013.

Kokole, Metoda. “Najzgodnejše opere na Slovenskem: od Euridice (?) do začetka delovanja stanovskega gledališča”. In Stoletja glasbe na Slovenskem, uredil Primož Kuret, 223–247. Ljubljana: Festival, 2006.

Kokole, Metoda. “Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana.” De musica disserenda 8, no. 2 (2012): 57–89. https://doi.org/10.3986/dmd08.2.04.

Lavrič, Ana, ed. Upodobitve ljubljanskih škofov. Ljubljana: Narodna galerija, 2007.

Maňas, Vladimír. “Přitahovat hudbou: Minoritský konvent v Brně a jeho rozkvět v první polovině 18. století”. Opus musicum 44, no. 2 (2012): 6–19.

Müller von Asow, Erich Hermann. Angelo und Pietro Mingotti: Ein Beitrag zur Geschichte der Oper im XVIII. Jahrhundert. Dresden: R. Bertling, 1917.

Perutková, Jana. Der glorreiche Nahmen Adami: Johann Adam Graf von Questenberg (1678–1752) als Förderer der italienischen Oper in Mähren. Vienna: Hollitzer, 2016. https://doi.org/10.2307/j.ctv6jmb47.

Rainer, Werner. “Fürsterzbischof Harrach und Antonio Caldara – ein Fernbeziehung”. In Antonio Caldara nel suo tempo, edited by Milada Jonášová and Tomislav Volek, 235–270. Prague: Società Mozartiana della Repubblica Ceca, 2017.

Sartori Claudio. I libretti italiani a stampa dalle origini al 1800: catalogo analitico con 16 indici. 7 vols. Cuneo: Bertola & Locatelli, 1990–1994.

Spáčilová, Jana. Catalogue of the Italian Opera Libretti in Central Europe in the 1st Half of the 18th Century. Vol. 1, Moravia. Clavis Monumentorum Musicorum Regni Bohemiae, Series S 8. Prague: KLP, forthcoming.

Spáčilová, Jana. Hudba na dvoře olomouckého biskupa Schrattenbacha. Olomouc: Univerzita Palackého v Olomouci, Filozofická fakulta, 2018.

Spáčilová, Jana. “Das Pasticcio in den böhmischen Ländern in der ersten Hälfte des 18. Jahrhunderts”. Theatralia 22, no. 2 (2019): 123–136. https://doi.org/10.5817/TY2019-2-6.

Spáčilová, Jana. “Počátky opery ve Slezsku – současný stav pramenů”. Musicologica Brunensia 51, no. 2 (2016): 157–170. https://doi.org/10.5817/MB2016-2-12.

Spáčilová, Jana. “Soloists of the Opera Productions in Brno, Holešov, Kroměříž and Vyškov: Italian Opera Singers in Moravian Sources c. 1720–1740 (Part I)”. In Musicians’ Mobilities and Music Migrations in Early Modern Europe: Biographical Patterns and Cultural Exchanges, edited by Gesa zur Nieden and Berthold Over, 255–273. Mainzer Historiche Kulturwissenschaften 33. Bielefeld: Transcript Verlag, 2016. https://doi.org/10.14361/9783839435045-014.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Theobald, Rainer. Die Opern-Stagioni der Brüder Mingotti. Vienna: Hollitzer 2015. https://doi.org/10.2307/j.ctv6jmtt5.

Wurzbach, Constant von. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Österreich. Vol. 31, Schnabel–Schröter. Vienna: L. C. Zamarski, Kaiserlich-königlichen Hof- und Staatsdruckerei, 1876.

Zuber, Rudolf. Osudy moravské církve v 18. století. Prague: Česka katolická Charita, 1987.

Prenosi

Objavljeno

2021-02-25

Kako citirati

Spáčilová, J. (2021). Glasbene povezave med Moravsko in slovenskimi deželami v obdobju baroka. De Musica Disserenda, 17(1). https://doi.org/10.3986/dmd17.1.03

Številka

Letn. 17 Št. 1 (2021)

Rubrike

PRISPEVKI

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki