Missa Percussit Saul mille Pietra Antonia Bianca: znanilka habsburške cesarske musicae politicae sedemnajstega stoletja

Klemen Grabnar

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd13.1-2.05

Povzetek

V prispevku je rekonstruiran najverjetnejši okvir, v katerem lahko razumemo nastanek skladbe Missa Percussit Saul mille Pietra Antonia Bianca. Zdi se, da je leta 1601 notranjeavstrijski nadvojvoda Ferdinand II. pri svojem vodji glasbene kapele naročil mašo, osnovano na militarističnem motetu Percussit Saul mille Giovannija Croceja, in sicer za obhajanje slovesne maše pred Ferdinandovim odhodom v bitko pri Kaniži. Biancova maša se tako kaže kot glasbeni izraz političnih idej in izkazuje funkcijo, konvencijo in ideologijo, v katero je bila vpeta slovesna cerkvena glasba na graškem dvoru na prelomu v 17. stoletje. Na ta način odraža političnoglasbeno kulturo, ki je še v večji meri cvetela po tem, ko je Ferdinand postal cesar.

Ključne besede

parodična maša, Giovanni Croce, Pietro Antonio Bianco, Ferdinand II., musica politica

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Antonicek, Theophil. “Italienische Musikerlebnisse Ferdinands II. 1598”. Anzeiger der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, philosophisch-historische Klasse 104 (1967): 91–111.

Arnold, Denis. “Croce, Giovanni”. In The New Grove Dictionary of Music and Musicians. 2nd ed., edited by Stanley Sadie (London: Macmillan, 2001), 6:711.

Bireley, Robert. Ferdinand II, Counter-Reformation Emperor, 1578–1637. New York: Cambridge University Press, 2014. DOI: https://doi.org/10.1093/ahr/120.5.1992.

Carver, Anthony. Cori spezzati. Vol. 1, The Development of Sacred Polychoral Music to the Time of Schütz. Cambridge: Cambridge University Press, 1988.

Croce, Giovanni. First book of Motets for Eight Voices and Organ. Edited by Richard Charteris with the assistance of Michael Procter. Hillsdale, NY: Pendragon Press, 2014.

———. Messe a 8 voci, 1596. Edited by Michael Procter. Quatercentenary Edition of the sacred music of Giovanni Croce, 2. Weingarten: Edition Michael Procter, 2009.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: B. Schott’s Söhne, 1967.

Grabnar, Klemen, ed. Izbrana dela iz Hrenovih kornih knjig/Selected Works from the Hren Choirbooks. Vol. 1, Annibale Perini, Missa Benedicite omnia opera Domini & Pietro Antonio Bianco, Missa Percussit Saul mille. Monumenta artis musicae Sloveniae, 62. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017.

Gruber, Gernot. “Beiträge zur Geschichte und Kompositionstechnik des Parodiemagnificat in der 2. Hälfte des 16. Jahrhunderts”. PhD diss., Karl-Franzens-Universität in Graz, 1964.

———, ed. Parodiemagnificat aus dem Umkreis der Grazer Hofkapelle (1564–1619). Denkmäler der Tonkunst in Österreich, 133. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1981.

Gudmundson, Harry Edwin. “Parody and Symbolism in Three Battle Masses of the Sixteenth Century”. PhD diss., University of Michigan, 1976.

Orlich, Rufina. Die Parodiemessen von Orlando di Lasso. Münchner Universitäts-Schriften, Philosophische Fakultät: Studien zur Musik, 4. Munich: Wilhelm Fink Verlag, 1985.

Saunders, Steven. Cross, Sword and Lyre: Sacred Music at the Imperial Court of Ferdinand II of Habsburg (1619–1637). Oxford: Clarendon Press, 1995.

———. “The Hapsburg Court of Ferdinand II and the Messa, Magnificat et Iubilate Deo a sette chori concertati con le trombe (1621) of Giovanni Valentini”. Journal of the American Musicological Society 44 (Autumn 1991): 359–403. DOI: https://doi.org/10.2307/831644.

Scherliess, Volker. “Musica politica”. In Festschrift Georg von Dadelsen zum 60. Geburtstag, edited by Thomas Kohlhase and Volker Scherliess, 270–283. Neuhausen, Stuttgart: Hänssler-Verlag, 1978.

Weaver, Andrew H. Sacred Music as Public Image for Holy Roman Emperor Ferdinand III: Representing the Counter-Reformation Monarch at the End of the Thirty Years’ War. Catholic Christendom, 1300–1700. Farnham, Surrey, UK: Ashgate, 2012. DOI: https://doi.org/10.4324/9781315607351.



DOI: https://doi.org/10.3986/dmd13.1-2.05

Avtorske pravice (c) 2019 De musica disserenda

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.