Po sledeh antifonala ljubljanske stolnice
DOI:
https://doi.org/10.3986/dmd12.2.06Ključne besede:
koral, oglejski obred, ljubljanska škofijaPovzetek
Med v Ljubljani hranjenimi fragmenti koralnih rokopisov so ostanki dvodelnega antifonala in psalterja, ki ju je izdelala ista roka. Rokopisi, ki so jim ti fragmenti pripadali, so sledili oglejskemu obredu; nastali so v drugi pol. 15. stol. (ali celo na začetku 16. stol.), se pravi v času, ko je kapitelj novoustanovljene ljubljanske škofije (1461) začel opravljati koralno bogoslužje. Uničeni so bili v drugi pol. 17. stol., ko je bil v ljubljanski škofiji stari oglejski obred zamenjan z rimskim. Z ozirom na to je zelo verjetno, da predstavljajo prvi antifonal in psalter ljubljanske škofije.
Prenosi
Literatura
Baroffio, Giacomo, in Eun Ju Kim. Historiae sanctorum. Lamezia Terme: A.M.A. Calabria, 1999.
Bratož, Rajko. Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode. Acta Ecclesiastica Sloveniae, 8. Ljubljana: Teološka fakulteta, Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1986.
Breviarium Aquileiense. Benetke: Andreas de Torresanis de Asula, 1496.
Breviarium Salzeburgense. Augsburg: 1497.
Dijk, Stephen J. P. van. Sources of the Modern Roman Liturgy. Zv. 2. Leiden: E. J. Brill, 1963.
Dobszay, László. Salzburg (Pars Temporalis). Corpus Antiphonalium Officii Ecclesiarum Centralis Europae, I/A. Budapest: Institute for Musicology of the Hungarian Academy of Sciences, 1990.
Dreves, Guido Maria, in Clemens Blume, ur. Analecta hymnica. Zv. 45a. Leipzig: O. R. Reisland, 1904.
Fehér, Judith, in László Dobszay. Salzburg (Sanctorale). Corpus Antiphonalium Officii Ecclesiarum Centralis Europae, I/B. Budapest: Institute for Musicology of the Hungarian Academy of Sciences, 2009.
Gilányi, Gabriella, Andrea Kovács in László Dobszay. Aquileia (Temporale). Corpus Antiphonalium Officii Ecclesiarum Centralis Europae, IV/A. Budapest: Institute for Musicology of the Hungarian Academy of Sciences, 2003.
Grabnar, Klemen. »Pričevanja o glasbi v šolskih ustanovah«. V: Zgodovina glasbe na Slovenskem, zv. 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, uredil Jurij Snoj, 409–426. Ljubljana: Založba ZRC, 2012.
Höfler, Janez. »Gorenjski prispevki k najstarejši glasbeni zgodovini na Slovenskem«. Kronika 14, št. 2 (1966): 91–100.
Kokole, Metoda. »Cerkvena glasba v ljubljanski škofiji«. V: Ljubljanska škofija, uredil France M. Dolinar, 543–560. Ljubljana: Nadškofija Ljubljana, 2011.
Lacoste, Debra, Jan Koláček in Kate Helsen, ur. Cantus. A Database for Latin Ecclesiastical Chant. Splet.
Smolik, Marijan. »Franciscus Josephus Thallmainer, 1698–1768«. Musikološki zbornik 3 (1967): 47–53.
Smolik, Marijan. »Pontifikal prvih ljubljanskih škofov«. V: Božjo voljo spolnjevati. Jubilejni zbornik ob 75-letnici Alojza Šuštarja, ljubljanskega nadškofa in metropolita, ur. Anton Štrukelj, 623–630. Ljubljana, Celje: Mohorjeva družba Celje, 1995.
Snoj, Jurij. »Petje v srednjeveških obrednih ustanovah na Kranjskem«. De musica disserenda 7, št. 2 (2011): 95–115.
Snoj, Jurij. Two Aquileian poetic offices. Musicological Studies, LXV/8. Ottawa: The Institute of Mediaeval Music, 2003.
Stäblein, Bruno. Schriftbild der einstimmigen Musik. Musikgeschichte in Bildern, III/4. Leipzig: VEB Deutscher Verlag für Musik Leipzig, 1975.
Ušeničnik, Franc. »Obrednik oglejske cerkve v ljubljanski škofiji«. Bogoslovni vestnik 4 (1924): 1–35, 97–127.
Žnidaršič Golec, Lilijana. Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila. Acta Ecclesiastica Sloveniae, 22. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 2000.
Žnidaršič Golec, Lilijana. »Vzroki in okoliščine ustanovitve ljubljanske škofije ter oblikovanje njenega ozemlja.« V: Ljubljanska škofija, ur. France M. Dolinar, 7–26. Ljubljana: Nadškofija Ljubljana, 2011.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
