Missa Je ne menge point de porc: nekaj misli ob Lassovi uporabi Sermisyjeve šansone

Povzetek

Glasba Orlanda di Lassa (1530/1532–1594) je bila v drugi polovici 16. in začetku 17. stoletja po Evropi izjemno razširjena. Nekaj njegovih izvirnih tiskov in prepisov njegovih del se je do danes ohranilo tudi v slovenskih knjižnicah. Med njimi je v dveh rokopisnih prepisih delno ohranjena zgodnja parodična maša Je ne menge point de porc, osnovana na istoimenski šansoni Claudina de Sermisyja (ok. 1490–1562). Maša je zanimiva zlasti zaradi uporabe popolnoma posvetne šansone. Razlogi za njeno rabo bi lahko bili različni, med njimi sta vzpostavitev vsebinske povezave med predlogo in mašo ter glasbena prikladnost predloge za snovanje kratke maše.