Kritische Anmerkungen zur Topographie der westgotischen Notation / Kritične opombe k topografiji vizigotske notacije

Susana Zapke

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd04.1.05

Povzetek

Rokopisi z Iberskega polotoka se v znanstveni literaturi delijo navadno na severno izročilo, za katero je značilna pokončna pozicija znakov, in na južno, kjer izkazuje notacija horizontalni duktus. Južno izročilo, ki se je začelo šele v 11. stol., velja za mlajše. Najnovejše raziskave, ki temeljijo na natančnem pregledu vseh iberskih rokopisov, postavljajo celotni korpus vizigotskih rokopisov v novo luč. Ob upoštevanju zgodovinskega dogajanja, zvez med posameznimi religioznimi centri kot tudi dejanske funkcije nevmiranih rokopisov (ali posamičnih nevmatskih vpisov) se kažejo zveze med severom in jugom kot tudi povezave med posameznimi rokopisi mnogo bolj zapletene in kompleksne.

Ključne besede

vizigotska liturgija; španska nevmatska notacija; semiotika nevmatske notacije

Celotno besedilo:

PDF PDF (English)

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd04.1.05

Avtorske pravice (c) 2019 De musica disserenda

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.