Paleolitik Severne Italije

Povzetek

V Severni Italiji razlikuje avtor štiri paleolitske regije, v Liguriji, na južnih pobočjih Alp in severnih obronkih toskansko-emilianskih Apeninov ter na Trža[1]škem Krasu. Industrije starejšega paleolitika so znane le z alpskega in apenin[1]skega področja. Najdb in situ ni mnogo, bolj pogostne so površinske. Razen pest[1]njakov se pojavljajo veliki odbitki, ki razodevajo clactonski način odbijanja. Prideliti jih točno znanim kompleksom starejšega paleolitika ni možno. Mnogo bolj številne so najdbe srednjega paleolitika. Na omenjenih področjih ugotavlja avtor več takih, toda raznovrstnih industrij. V glavnem nastopajo v Severni Italiji moustérienske industrije levalloiške tehnike in posebno znatnega indeksa strgal, s čimer se razlikujejo tako od tipičnega moustériena kakor tudi od mou[1]stériena La Quina. Medsebojno se ločijo glede na različno visok indeks strgal, pojavlja pa se pri nekaterih tudi dentikulacija. Razen teh nastopajo še drugi tipi moustérienskih industrij, vse pa kaže, da manjkata tako moustérien z acheulsko tradicijo in moustérien tipa La Ferrassie kakor tudi italijanski pontinien. Razpro[1]stranjenost mlajšepaleolitskih industrij je sicer bolj omejena kot srednjepaleolit[1]skih, so pa v zadnjem času dosti dobro raziskane. Med praaurignaške komplekse spadata dve industriji, ki se med seboj bistveno razlikujeta. Ugotovljen je tudi klasični aurignacien, katerega koščene konice so bazalno precepljene. Znana so nadalje najdišča tako razvitega kakor tudi finalnega gravettiena. Medtem ko je možno severnoitalijanske praaurignaške, aurignaške in gravettienske komplekse tipološko in stratigrafsko z lahkoto vzporejati z analognimi kompleksi atlantske Zahodne Evrope, so kasnejši kompleksi tu precej drugačni. Italijanski eprigravet[1]tien razčlenjuje G. L a p 1 a c e na tri faze. Njegova starejša faza je v nekaterih najdiščih Severne Italije ugotovljena, v enem od teh pa je bila odkrita tudi solu[1]tréenska lovorovolistna konica, edina na italijanskem ozemlju sploh. Razvita in končna epigravettienska faza, v katerih se pokažejo že protogeometrični in geo[1]metrični tipi, doslej na severu Italije v večjih serijah nista bili odkriti. Na Trža[1]škem Krasu so pred nedavnim odkrili industrijo finalnega epigravettiena v Pečini na Leskovcu (Grotta Azzura) pri Samatorci. Mlajši paleolitik Severne Italije je potemtakem dobro znan, vsekakor pa so mnogi kompleksi še malo razjasnjeni. Posebno razvoj in kronologija epigravettienskih industrij sta v mnogih primerih še negotova.