Žigosana latenska keramika z gradišča v Stični

Povzetek

Naselbinska izkopavanja v Stični so odkrila 17 keramičnih fragmentov, omamen tiranih z žigosanimi motivi (sl. 1, T. 1—3; op. 4). V vseh primerkih imamo opravka z oblikovno nedoločljivimi posodami, ki so bile izdelane na kolovrat, ornament je krasil zunanjo površino posod. Žigosani ornament je avtor razdelil v dve skupini. V prvo (sl. 1: 1—8; T. 1) sodijo razmeroma veliki dvokrožni motivi premera od 10—14,5 mm. Krožci so vtisnjeni zelo globoko, tako da lahko ornament zaznamo tudi na nasprotni strani v obliki majhne plastične vzbokline. Keramika je izdelana iz fine, mastne gline, milnato občutene površine. V drugi skupini (sl. 1: 10—17; T. 2—3) je motivika in kompozicija orna[1]menta pestrejša: ne nastopajo le enostavni dvokrožni motivi, ampak tudi tro[1]krožni, poleg tega pa tudi ločni motivi, izdelani v pretrgani črti (sl. 1: 16, 17, 15). Žigi so manjšega premera, običajno 6—10 mm, in nikdar tako močno vtisnjeni, da bi bili zaznavni tudi na nasprotni strani. Keramika, na kateri nastopajo, je pojoče trdo žgana, površina pusta in hrapava. V prvo skupino lahko uvrstimo iz Slovenije poleg stiških primerkov še posodo in fragment iz Valične vasi (sl. 2; T. 4; 5: 1), medtem ko izven sloven[1]skega prostora komaj lahko navedemo primerjalno gradivo (T. 6; op. 15). Ži[1]gosani krožci na izvenslovenski latenski keramiki so praviloma manjši (6 do 10 mm). Velikost krožcev naše prve skupine navezuje bolj na domačo halštat[1]sko tradicijo, to navezavo potrjujejo še posebej krožci, ki so med seboj tan[1]gencialno povezani (sl. 1: 1, 7), motiv, ki je v slovenskem halštatu običajen (op. 19—20), v srednjeevropski latenski kulturi pa praktično nepoznan.Druga skupina žigosanega ornamenta je do sedaj izven Stične nepoznana. V tej zvezi smemo omeniti le fragment iz Feldkirchna z ločnim žigom in nekaj kosov iz seveda mlajšega Štalenskega vrha (op. 23—24). Bogato pa je pri[1]merjalno gradivo druge skupine severovzhodno od Slovenije, na jugozahodnem Slovaškem in v zahodni Madžarski (sl. 4; T. 7—10; op. 25—33). Obe skupini žigosane keramike predstavljata v Stični starejši latenski horizont, ki se začenja v Lt B 2 po Kramerju. Težja je medsebojna kronolo[1]ška razvrstitev obeh skupin: iz same stratigrafije stiškega naselja ni razvidna. Že iz dosedanje analize pa lahko sklepamo, da mora biti prva skupina starejša, njen časovni okvir je najbolje razumljiv v starejšem latenskem ob[1]dobju (Lt B). Druga skupina je mlajša. Tako po tipološki analizi kot po pri[1]merjalnem gradivu jo najbolje razumemo v srednjelatenskem obdobju (Lt C). Nastop žigosane keramike v Sloveniji je kulturnohistorično pomemben. V zgodnjem latenskem obdobju (Lt B) moramo sicer računati že s tipično laten[1]sko keramiko (Valična vas!), starejši žigosan ornament prve skupine pa ne kaže nobene povezave s tovrstnim ornamentom srednjeevropskega prostora (cfr. op. 1), laže ga razložimo z domačo halštatsko tradicijo. Popolnoma drugače pa je z drugo skupino žigosanega ornamenta. Ta je jasno povezana z jugozahodno Slovaško in Madžarsko. Ta povezava pa ni osamljena. Poznamo jo že iz mečev ornamentiranih v »madžarskem« stilu (Hungarian Sword Style po Jacobsthalu, op. 49), iz orehastih zapestnic (op. 50), iz udarnih nožev (op. 51) in končno jo nakazuje nedavno odkriti kantharos iz Novega mesta (op. 52). Vsa ta dejstva pa potrjujejo že izraženo domnevo (op. 48), da pridejo Kelti v današnji slovenski prostor iz severovzhoda.