Lucernae singuläres iz dačanskega mesta Apulum

Povzetek

Sredi 2. stoletja n. e. se je v Dakiji naglo začela razvijati domača obrt, posebej lončarstvo, o katerem priča veliko število zlasti v mestih odkritih lončarskih peči. Najbolj živahno središče izdelovanja oljenk je bilo Apulum, ki je kmalu po rimski okupaciji postalo največje mesto in vsestransko središče rimske Dakije, na kar kaže izredno bogat arheološki material, med katerim so tudi najrazličnejše oljenke. Doslej je v Apulu znanih 7 delavnic oljenk. Imena štirih lončarjev se pojavljajo v reliefnih majuskulah, imena treh pa gravirana. 1. O ljenke z reliefn im žigom . Lončar Actor je znan samo po eni oljenki z rimskega grobišča, najdenega na kraju .Dealul Furcilor', ki leži med mestoma Colonia Aurelia Apulensis in Municipium Aurelium Apulense. Odgovarja tipu Loeschke X in spada v obdobje Hadrijana oziroma Antonina Pia. Aquila je imel dve delavnici, prvo v Apulu, odkoder poznamo tri fino izdelane enake primerke svojske oblike, drugo v Criste?tii de Mure? z okorno izdelanimi oljenkami istega tipa kot jih poznamo iz Padske nižine. Vse tri oljenke iz Apula so bile najdene v območju, kjer so bile odkrite dvojne terme, vile, templji in drugi sledovi iz obdobja Antoninov. Odgovarjajo tipom Bi lychnis z ročajem v obliki palmete in zaprtim dotokom. Oljenke lončarja Annenius so bile v Dakiji najbolj razširjene. Trije enaki primeri iz Apula pripadajo razvitemu tipu, ki je običajen v Padski nižini. So z najdišča .Dealul Furcilor' in spadajo v sredino 2. stoletja n. e. Žig Cai nosi ena oljenka iz Apula, najdena v območju rimskih vil v naselju Colonia Aurelia Apulensis. Ima tri noske, disk, okrašen z rozeto, ročaj v obliki stilizirane palmete in je zeleno glazirana. Tip je kot pri oljenkah Aquila in spada v obdobje Septimija Severa. II. O ljenke z v g rav iran im žigom . Ime Iustionis je na eni oljenki z dvema noskoma in ročajem, ki ga krasi v levo obrnjen orel pred vzletom. Najdena je bila v rimski stavbi iz zadnjih desetletij 2. stoletja in odgovarja tipu Bilychnis z okrašenim ročajem in odprtim dotokom. Maximus je znan po enem samem primeru, na katerem je napisano eg(o) / Malxi(mus)f(eei). Izvira iz najdišča .Dealul Furcilor', spada v sredo 2. stoletja in odgovarja tipu Loeschke X. Tudi ime Urbicius se pojavlja na eni sami oljenki, najdeni v območju Kolonije Aurelije Apulensis. Ime je gravirano med dve paralelno vrezani črti, na zunanji strani katerih sta še pikčasti črti. Gre za tip pečatne oljenke z odprtim dotokom. Spada v 2. stoletje in pripada istemu tipu kot prejšnja oljenka. Oljenke iz Apula so v splošnem skrbno izdelane iz več ali manj vedno enake homogene mase. Barva je pogojena z mešanico opečno-rdeče pečene strte gline in rastlinskega olja. Odtenki so v glavnem odvisni od pečenja. Poleg tega, da vsaj skromno pripomorejo k boljšemu poznavanju oljenk samih, osvetljujejo določene probleme ekonomskega in socialnega razvoja obeh rimskih naselij Apulum, ki sta v drugi polovici 3. stoletja postali koloniji.