Proizvodnja rimske keramike v Jugoslaviji

Povzetek

Avtor podaja v obrisih dokaze keramične proizvodnje rimske dobe v Jugoslaviji od posrednih dokazov v imenskih ostankih — Ceramiae (Prilep); Ad fornulos (Bukovica pri Gorici) — do neposrednih arheološko dokazanih ostankov antičnih keramičnih in opekarskih peči, domnevnih peči, vojaških obratov ter samosvojih lončarskih oblik s katerimi je nakazana lončarska proizvodnja (karta 1). V podkrepitev lokalnega značaja proizvodnje prinaša na karti 2 keramične oblike značilne le za določene pokrajine (stamnos v Makedoniji, opeke s pečatom DRP v predelu Železnih vrat, slikano keramiko Bosne in Hercegovine in hišaste žare na Dolenjskem). V članku so le omenjene domneve raziskovalcev o predvidenih lončarskih obratih v drugih pokrajinah in središčih ter njihov vpliv na proizvodnjo v Jugoslaviji; prav tako je samo omenjena dejavnost vojaških obratov, ker je študij le-teh povezan z razmeščanjem vojaških enot in proučevanjem njihovih pečatov. Od izvirnih oblik antične lončenine v Jugoslaviji omenja avtor v kalupih narejeno sigillatno posodo Pelagonije ter delno proučeno terrò sigillato izdelano v Sisku in Sremski Mitroviči, pečatno lončenino južne Panonije (gl. prispevek B. Vikič, AV 26, 1975), slikano keramiko Bosne in Hercegovine (sestavek I. Čremošnik, A V 26, 1975), lonce s cilindričnim vratom ter hišaste žare s področja Dolenjske, množino prostoročno izdelane lončenine noriškega okrožja Celeje, tovore potopljenih ladij ob dalmatinski obali, itd., ker te izvirne oblike lončenine najlepše kažejo obseg proizvodnje in trgovine. Končno je nakazan položaj rimskih keramičarjev, njihove visoke delovne norme, pri čemer avtor misli, daje verodostojna številka ona, ki jo je zapisal prekupčevalec na tovorni ladji v Sisku, kjer je omenjena številka 220 zidakov na dan. Kot neverjeten ocenjuje podatek iz Ogleja, po katerem bi bila dnevna norma opekarja 600 zidakov. Glede na velikost rimskega zidaka (45 x 45 x 10 cm) in spričo njegove teže — v surovem stanju ok. 15 kg — bi moral delavec zgnesti ok. 10 ton ila na dan. Pri normalnih delovnih postopkih od izkopa, čiščenja, prevažanja, oblikovanja, sušenja itd., taka delovna norma ni mogoča. Vendar pa ti pretiravani opisi povedo, da so imeli delavci v keramičnih obratih težke življenjske pogoje.