Epigrafika in svetišče Fortune Primigenije v mestu Praeneste

Povzetek

Avtor dokazuje, da za svetišče Fortune Primigenije v mestu Praeneste na podlagi fragm entarnih napisov, ki mu pripadajo, ni mogoče reči, ali spada v čas pred ali po Sulli, in očita metodične napake trem doslej predloženim načinom datiranja z epigrafskim materialom. 1. Datiranje na podlagi paleografskih značilnosti, ki že samo po sebi ni zanesljivo, ne pride v poštev zato, ker ni dopustno prim erjati obliko črk na relevantnih napisih iz mesta Praeneste z onimi iz Delfov in prav tako ne gradbenih napisov s počastilnimi, kar sta oboje storila Fasolo in Gullini, ki sta starejšo grupo prenestinskih napisov (in z njo svetišče) datirala v sredo 2. stoletja pred Kr. Ne glede na to pa tudi fragmentiranost napisov s svetišča ne dovoljuje paleografske primerjave. 2. Datiranje na podlagi imenskega materiala, kot ga je — delno po Dessau v CIL — predložil Degrassi, je prav tako treba zavrniti. Razmerje 7 : 1 pri gentilnih imenih pred Sullovim krvavim obračunom z nasprotniki in po njem namreč bazira na dejstvu, da je 138 gentes, ki nastopajo pred Sullo in od katerih jih dobimo po Sullini vladi le še 20, znanih skoraj izključno s 300 napisov, ki pripadajo enemu samemu pokopališču iz 3. oziroma 2. stoletja pred Kr., medtem ko za posullansko dobo nimamo na razpolago napisov z enega pokopališča pripadajočega 1. stoletju, am pak je imensko gradivo zbrano s posamičnih grobnih najdb, počastilnih, votivnih in gradbenih napisov. Tako kriterij, ki ga je dobil Degrassi, in z njim datiral 30 (od 59) svetiščnih napisov v predsullansko dobo, s čimer bi bilo seveda datirano v to dobo tudi svetišče, ne drži, ker je izdelan na metodični napaki. Primerjati bi se dalo le imensko gradivo napisov, ki ne izvirajo iz omenjenega enotnega pokopališča. V tem primeru pa ostane le 14 gentes in od teh nastopa v kasnejšem času vsaka tretja. 3. Datiranje na podlagi imenske formule. Degrassi je menil, da ni le zagotovil datiranja svetišča v predsullansko dobo, ampak je datacijo natančno omejil. Liberti na napisih s svetišča imajo namreč z eno izjemo cognomen. Ta pojav naj bi se začel leta 112/111 pred Kr., po letu 71 pa liberti brez kognomena po Degrassijevem mnenju sploh več ne nastopajo. Degrassi je tako izdelal nov indic in datiral svetišče med leto 110 in 100 pred Kr. Tezo, da so se začela pojavljati cognomina pri oproščencih na koncu 2. stoletja pred Kr. in da nastopajo skoraj redno nekako od 90/85 leta dalje, je postavil Mommsen in pozneje izčrpno dokazoval Gordon. Vendar gre le za približne oporne točke, kajti od napisov v Korpusu, ki pridejo v poštev, je možno zanesljivo datirati le 6 %, s čimer ni rečeno, da ostalih 94 % spada natančno v čas, ki ga omejuje omenjenih 6 %. Tako odpade tudi ta Degrassijeva datacija. Jasno je, da od epigrafike nekateri zahtevajo več kot more dati, in da se epigrafik često ne zna odreči rešitvi za vsako ceno. Vsekakor je najbolje pripisati napise iz svetišča v mestu Praeneste času med 150 in 50 pr. Kr., za točnejšo časovno omejitev pa je potrebno najti arheološke kriterije.