K nastanku meje med Norikom in Panonijo

Povzetek

Avtor podrobno analizira na straneh 80 in 81 citirana mesta v delih Plinija, Veleja Pterkula, Dimensuratio provinciarum ter dva napisa predvsem z vidikov, ki si jih je postavil z naslovom študije. Na osnovi teh analiz sklepa, da je prostor, ki so ga Noriki naseljevali oziroma prištevali k sebi v času pred rimsko zasedbo in ob njej, obsegal skoraj vso poznejšo zahodno Panonijo superior, vsekakor do Blatnega jezera inclusive. Do tega sklepa ga je privedla predvsem analiza izraza deserta Boiorum. V delu opozarja tudi na druge zanimivosti, na primer, da severovzhodnih področij poznejše rimske province Panonije superior^ Rimljani vse do Klavdija (nekako) sploh niso podvrgli. Zato se je izgradnja utrdb vzdolž Donave pričela šele potlej. Vojaško-varnostno in vojno-upravno je bil ta prostor, kakor tudi prostor priključenega Norika, podrejen komandi armade v Iliriku. Ko pa je bila za Klavdija zasnovana civilna noriška provinca in ko se je za Vespazijana izoblikovala civilna provinca Panonija, ju je bilo potrebno razmejiti. Na razmejitev so odločilno vplivali strateški momenti, predvsem dejstvo, da so morale pripasti trdnjave in mesta, ki so se razvila na tim. jantarski poti, eni administrativni enoti. To je bila Panonija. Zato so tedaj (nekako) bila odvzeta noriškemu tradicionalnemu prostoru mesta Carnuntum, Scarabantia, Savaria, Poetovio, ter vključena v Panonijo.