Izsledki novih izkopavanj na Kaštelirju pri Jelarjih v primerjavi s sočasnimi naselbinami Tržaškega in Goriškega Krasa

Povzetek

V tem predavanju želimo povzeti izsledke zadnjih raziskovanj na gradiščih (kaštelirjih)1'2 in poročati o novejši dejavnosti Arheološkega nadzorništva za Furlanijo-Julijsko krajino, kolikor zadeva začetne faze poselitve tržaških in goriških gradišč. Pri izkopavanjih na gradišču Kaštelir,3 ki leži med Jelarji na jugoslovanski strani in Miljami na italijanski, je bil 1. 19854 odkrit zid, ki poteka po obodu naselbinske terase. Menimo, da predstavlja obzidje, na podlagi najdb pa ga datiramo v srednjo bronasto dobo. Keramiko, ki sodi k temu zidu, predstavljajo lonci z odebeljenim ustjem (t. 1: 3), lonci z izvihanim ustjem (t- 1: 1), jajčasti lonci z rebrom in jezičastim držajem (t. 1: 4), velike skodele z ročajem v obliki Črke X (t. 1: 2) in navpični trakasti ročaji, ki so v prerezu polkrožni ali kolenasti, ki včasih presegajo ustje in se pogosto zožujejo od spodnjega proti zgornjemu koncu (t. 1: 6-9).5'6 Ta faza je zastopana na tržaškem ozemlju. S področja Goriškega Krasa smo v obravnavo zajeli gradišče Brestovec' in Gradišče pri Doberdobu (Castellazzo di Doberdo)? ki ležita ob cesti, ki predstavlja naravno povezavo med Goriškim Krasom in Tržaškim zalivom. V obeh je Prisotno gradivo (t. 3), ki se zdi tipološko mlajše od onega, ki pripada obzidju Kaštelirja pri Jelarjih. Omenimo naj še, da je bilo na Gradišču pri Doberdobu odkrito precej kamnitega orodja (t. 4: 6-10), ki ga lahko uvrstimo v bakreno dobo. Med keramiko so tudi nekateri fragmenti, ki jih lahko pripišemo stilu zvončastih čaš (t. 4: 1, 2), in taki, ki so blizu keramiki ljubljanske kulture (t. 4: 3-5).10 Keramika stila zvončastih čaš je bila odkrita tudi na Tržaškem Krasu, in sicer na Sv. Mihaelu pri Boljuncu.11 Naloga bodočih raziskovanj bo pojasniti odnos med poselitvijo v bronasti in v bakreni dobi.