Kronološki problemi ruške skupine jugovzhodnoalpske kulture žarnih grobišč

Povzetek

Ruška skupina mlajše jugovzhodnoalpske kulture žarnih grobišč1 predstavlja nadvse Pomemben vezni člen med severno- in južnoalpskimi žarnogrobiščnimi skupinami, čeprav njenih meja še ne moremo v celoti določiti. Ko je v poznih petdesetih letih H. Muller-Karpe razdelil material podravskih slovenskih žarnih grobišč s pomočjo horizontalne stratigrafije na Prvem ruškem grobišču na stopnje Ruše 1-3, ki jih je paraleliziral s stopnjami Kelheim II-IV t e r označil kot Ha B1-B3, je postal pomen skupine očiten.4 Ker te podobe horizontalne stratigrafije ni spremljala nobena kombinacijska statistika in ker so kritike razdelitve na swpnje v Rušah in v Kelheimu postajale vse glasnejše,5 poleg tega pa so se dotlej znanim grobnim najdbam pozne kulture žarnih grobišč pridružile številne nove iz celotne Slovenije,6 M i l a n a r eJe n a n o v a obdelava materiala, da bi na podlagi večjega števila najdb preverili puller-Karpejeve ugotovitve. Po ponovnem izrisu grobnih najdb iz Ruš, Maribora, s Pobrežja (grobovi 158-178), Hajdine in Brinjeve gore smo ugotovili, da lahko za obe ruški grobišči in a Pobrežje definiramo enake keramične in bronaste tipe, kar omogoča njihovo obravnavo s Pomočjo skupne kombinacijske statistike oz. seriacije (grobne celote iz Maribora in s Hajdine r° i a ' Preveč nepopolne). Ta seriacija je bila po zamisli dr. J. Denglerja z Nemškega centra za večlf e r a k a s t i h obolenj v Heidelbergu, ki je tudi napisal uporabljene računalniške programe, si ri 1 i z v edena, da bi se pri razvrstitvi tipov izognili vsakršnemu naključju.7'1 Izsledki so bili edeči: trikrat so bili moški in ženski grobovi razdeljeni na skoraj enak način, sedemkrat pa št ,USfe'a kronološka razdelitev, ki popolnoma jasno kaže na dve stopnji, čeprav ostaja veliko p° tipov, ki so zastopani v obeh stopnjah, na-t rVa s t oPnjal(M' vsebuje med drugim različne oblike dvoročajnih loncev, žične in pločevi- Pik£° z a p o s l n i c-'e , fibule očalarke z večkratno osmico, gladke ovratnice ter od okrasnih motivov v 5a s t o izpolnjene trakove (si. 3-5). Tej stopnji lahko prištejemo tudi grob 106 s Pobrežja, ki v s l Jt\z8°dnjo skodelico, ter grob 36 z istega grobišča z iglo s kijasto glavico, ki nastopa že Ha A po H. Milller-Karpeju.15 Podobne pločevinaste zapestnice datira J. Dular tako jn j '.gJe z odebeljenim tordiranim vratom v Ha BI." Kombinacija teh dveh tipov - zapestnice z v ~ se pojavlja skupaj z gladko ovratnico, iglo z veliko vazasto glavico in fibulo očalarko ^Krutno osmico v grobu 30 z Brinjeve gore.1' Val0Vn U?a stopnja v Rušah in na Pobrežju se začenja z iglami z jajčasto glavico, okrašeno z ozko t ° h ' " z značilnimi vrči, ki se nadaljujejo do konca. Nato se pojavijo največkrat debele, 2ankam ani" o v r a lnice, igle z majhno vazasto glavico in harfaste fibule z osmičastima z ukrivr n a 'wl<u K o n e c t e stopnje označuje pojav ločnih fibul, ovratnic, zapestnic in narokvic terTatvkeni f mU k o n c e m a' zapestnic štirikotnega preseka, glinastih skodelic stillfricdskega tipa Ce'°tuh n S f a s e t i r a n i m ramenom (si. 8-10). Zaradi medsebojnega druženja teh oblik v grobnih stoPnjuh t n'"K°f a nadaljnja delitev te stopnje. Primerjave teh tipov najdemo med drugim v stoPnje n 7(i,u|)'iana !b, Ha in lib, s čimer bi bil lahko do neke mere določen časovni okvir te ne m Primerjave vozlaste fibule iz groba 144 v Rušah (si. 9: 8) so zelo mlade,11 vendar orcmo dati dokončne sodbe ne o tem ne o podobnosti nekaterih keramičnih oblik z oblikami stopenj Bosut lila in Illb oziroma stopnje I srbske zgodnje železne dobe.23 Primerjave zapestnic oziroma narokvic iz grobov 78 in 137 (si. 8: 15; 10: 8) kažejo tako na Seeboden24 kot na 5. stopnjo kulture žarnih grobišč v severni Hrvatski,25 s čimer bi lahko pričujoče prikazovanje do nadaljnjega zaključili. Naša razdelitev mlajših in starejših grobov v Rušah ne podpira več teze o širjenju grobišča od vzhoda proti zahodu. Gre bolj za skupine, v katerih ležijo grobovi obeh stopenj tesno drug ob drugem (si. II)