O stikih vzdolž jantarske ceste v poznolatenskem obdobju

Povzetek

Na višinskem naselju Castelvecchio pri Flagogni na severnem robu Furlanske nižine so bile pri roparskih kopanjih in manjših izkopavanjih v letih 1992 in 1995 odkrite številne najdbe, ki sodijo v pozno bronasto, pozno halštatsko in pozno republikansko dobo. Med poznohalštatskimi izstopa srebrna certoška fibula različice Flagogna, izdelek lokalne delavnice. Posebno zanimivi sta dve poznorepublikanski najdbi. Ena je pokrovček koščene pečatne škatlice, kakršne so bile v rabi v Sredozemlju, posamezni primerki pa so zašli tudi med srednjeevropske Kelte (Stradonice). Druga je bronast kolesasti obesek z zobci, ki je v Furlanijo očitno prišel od Keltov, nastanjenih na območju med Češko in Spodnjo Avstrijo. Keltskega izvora so verjetno tudi nekatere jantarne jagode, odkrite v Benečiji (Adria, Oderzo) in Furlaniji (Akvileja). Natančne primerjave imajo namreč v moravskem opidumu Stare Hradisko in v treh poznolatenskih zakladnih najdbah (Pteni v Moravski, Szarazd-Regoly v zahodni Madžarski in Spodnji Lanovž v Celju). Ohranjeni del najdbe iz Celja, ki je bila odkrita leta 1850 in je vsebovala samo različne jantarne jagode, je tukaj prvič v celoti objavljen. Dva v Akvileji odkrita poznolatenska bronasta predmeta, palmetasta spona vrste Vinji Vrh in fibula vrste Beletov vrt, sta verjetno prispela tja kot posledica stikov tamkajšnjega Prebivalstva s Kelti na jugovzhodnoalpskem območju. Sočasne jagode vrste Adria so najverjetneje izdelovali v severni Italiji, od koder so tako kot pečatne škatlice in druge sredozemske dobrine vzdolž jamarske ceste prihajale tudi do Keltov na območju današnje Češke (Stradonice) in Moravske (Pteni').