Nove najdbe iz starejše železne dobe iz Zagorja ob Savi in Save pri Litiji

Ključne besede: Zagorje ob Savi, Sava pri Litiji, starejša železna doba, dolenjska halštatska kulturna skupina, grobovi, naselbinske najdbe

Povzetek

Arheološki strokovni javnosti je Zagorje ob Savi znano že več kot stoletje, odkar so konec 19. stoletja naključno odkrili grobove iz starejše železne dobe. Leta 2011 so tod potekala zaščitna arheološka izkopavanja, ki so doprinesla k poznavanju najdišča in pokazala na njegov pomen. Odkritih je bilo 9 skeletnih grobov, od katerih sta bila dva otroška, dva ženska in pet moških. Izstopata grob z bronasto pasno garnituro ter grob z dobro ohranjenim ženskim okostjem in pridanimi jantarnimi jagodami, bronastim lasnim obročkom, kačasto fibulo ter lončkom. Odkrite so bile še druge najdbe, ki kažejo, da je na istem prostoru v pozni bronasti oziroma zgodnji železni dobi obstajala naselbina.

Najdbi fibule in sulice, odkriti nad Savo pri Litiji, dodatno osvetljujeta fenomen planega skeletnega pokopa, ki se je ob koncu halštatskega obdobja uveljavil v Zasavju.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Miha Murko

ZVKDS
Poljanska cesta 40
SI-1000 Ljubljana

Matej Draksler

Skupina STIK
Cesta Andreja Bitenca 68
SI-1000 Ljubljana

Literatura

ČOVIĆ, B. 1984, Praistorijsko rudarstvo i metalurgija u Bosni i Hercegovini (Das prähistorische Bergbauwesen und die Metalurgie in Bosnien un der Herzegowina). – Godišnjak 22, Centar za balkanološka ispitivanja 20, 111–144.

DRAKSLER, M. 2007, Območje Zagorja v prazgodovini (Das Gebiet von Zagorje ob Savi in der Vorgeschichte). – Arheološki vestnik 58, 121–155.

DULAR, J., S. CIGLENEČKI, A. DULAR 1995, Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj. – Opera Instituti Archeologici Sloveniae 1.

GABROVEC, S. 1966, Zagorje v prazgodovini (Zagorje in der Vorgeschichte). – Arheološki vestnik 17, 19–50. HELLMUTH, A. 2014, Butter, Wein oder Honig? Betrachtungen zu einer besonderen Gefässbodenform aus der Gradina von Monkodonja bei Rovinj in Istrien (Maslo, vino ali med? Razmislek o posebni obliki dna posod z Gradine Monkodonja pri Rovinju v Istri). – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Du- lar, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 65–79.

HORVAT, M. 1999, Keramika: tehnologija keramike, tipo- logija lončenine, keramični arhiv. – Ljubljana.

LAHARNAR, B. 2018, Kovinske in steklene najdbe ter kamniti kalupi iz železnodobne naselbine na Mostu na Soči / Metal finds, glass finds and stone moulds from the Iron Age settlement at Most na Soči. – V: J. Dular, S. Tecco Hvala (ur.), Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Age settlement at Most na Soči. Treatises, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, 195–247.

OGRIN, M. 1998, Trortasta fibula v Sloveniji (Die Dreikno- pffibel in Slowenien). – Arheološki vestnik 49, 101–132. TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Magdalenska gora. Social structure and burial rites of the Iron Age community. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 26.

TECCO HVALA, S. 2014, Kačaste fibule z območja Slovenije / Serpentine fibulae from Slovenia. – Arheološki vestnik 65, 123–186.

TECCO HVALA, S. 2017, Grobovi iz mlajšega halštatskega obdobja na Molniku (Graves from the Late Hallstatt period at Molnik). – V: S. Tecco Hvala (ur.), Molnik pri Ljubljani v železni dobi / The Iron Age site at Molnik near Ljubljana, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 36, 109–118.

TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula (Die Certosafibel). – Arheološki vestnik 27(1977), 317–536.

Objavljeno
2020-07-02
Kako citirati
MurkoM., & DrakslerM. (2020). Nove najdbe iz starejše železne dobe iz Zagorja ob Savi in Save pri Litiji. Arheološki Vestnik, 71. https://doi.org/10.3986/AV.71.16
Rubrike
Poseben sklop: Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije