Dolenjska halštatska skupina
Uvodnik in kratek oris
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.71.12Ključne besede:
Dolenjska, Bela krajina, Gorjanci/Žumberak, starejša železna doba, kronologija, poselitev, pogrebni običaji, družbena strukturaPovzetek
Dolenjska kulturna skupina je ena izmed bolje raziskanih predelov jugovzhodnoalpske halštatske kulture, ki obsega poleg Dolenjske tudi Belo krajino in Gorjance/Žumberak ter Posavje in Zasavje. Solidno osnovo zanjo predstavlja krono- loška shema, ki jo je predložil S. Gabrovec in ki je bila dopolnjena predvsem s strani njegovih učencev. Bistveno nova so spoznanja, ki so jih prinesle raziskave o poselitvi teritorija dolenjske skupine, o njenih naselbinah ter utrdbah ter njeni organiziranosti. Nove vidike so odprla tudi novejša arheološka izkopavanja, zlasti gomilnih nekropol v Novem mestu in Budinjaku. Pogrebni običaji, kot se odražajo v različnih načinih pokopavanja (žgani, skeletni) in v različnih velikostih in strukturiranosti gomil (gomile z majhnim ali večjim številom grobov, gomile s centralnim grobom ali brez, gomile z grobovi v koncentrično razporejenih krogih, gomile z različno usmerjenostjo grobov ipd.) kažejo na kompleksnost halštatske družbe, na njeno socialno razslojenost in verovanjske predstave. Hkrati pa se dolenjska halštatska skupina skozi grobne pridatke kaže kot izrazito vojaško organizirana družba v primerjavi z drugimi skupinami jugovzhodnoalpskega halštatskega kroga.
Prenosi
Literatura
GAMBA, M., G. GAMBACURTA, A. RUTA SERAFINI, V. TINÉ, F. VERONESE (ur. / eds.) 2013, Venetkens. Viaggo nella terra dei Veneti antichi. – Padova.
BALISTA, C., M. GAMBA 2013, Le città dei Veneti antichi. – V / In: M. Gamba, G. Gambacurta, A. Ruta Serafini, V. Tiné, F. Veronese (ur. / eds.), Venetkens. Viaggo nella terra dei Veneti antichi, 67–78, Padova.
BAUR, Ch. 2019, Tradition verpflichtet. Zur Chronologie und Entwicklung italischer Vollgriffschwerter. – V / In: S. Hye, U. Töchterle (ur. / eds.), UPIKU: TAUKE. Festschrift für Gerhard Tomedi zum 65. Geburtstag, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäo- logie 339, 69–80.
BLEČIĆ, M. 2007, Status, simbols, sacrifices, offerings. The diverse meanings of Illyrian helmets / Staus, sim- boli, žrtvovanja, darivanja. Različnost značajki ilirskih kaciga. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3. ser. 40, 73–116.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2014, Kasnobrončano doba na Kvarneru / The Late Bronze Age in the Kvarner region. – Katalozi i monografije Arheološkog muzeja u Zagrebu 11.
BLEČIĆ KAVUR, M., A. PRAVIDUR 2012, Ilirske kacige s područja Bosne i Hercegovine / Illyrian helmets from Bosnia and Herzegovina. – Glasnik Zemaljskog muzeja BiH u Sarajevu NS 53, 35–136.
BORN,H.2008,“DesKaisersneueKleider”.Restaurierung und Herstellungstechnik des Stična Brustpanzers aus Grabhügel 52. – V / In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien. – Katalogi in mono- grafije 38 (2010), 137–158.
BRICELJ, M. 2003, Žarno grobišče s Kapiteljske njive v Novem mestu. – Diplomsko delo / MA thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
CHOCHOROWSKI, J. 1998, Die Vekerzug-Kultur und ihre östlichen Beziehungen. – V / In: B. Hänsel, J. Machnik (ur. / eds.), Das Karpatenbecken und osteuropäische Steppe. Nomadenbewegungen und Kulturaustausch in den vorchristlichen Metallzeiten (4000 – 500 v.Chr.), Südosteuropa-Schriften 20 (= Prähistsorische Archäo- logie in Südosteuropa 12), 473–491.
DI FILIPPO BALESTRAZZI, E. 1980, Nuovi confronti iconografici e un ́ipotesi sui rapporti fra l ́area delle situle e il mondo orientale. – V / In: Este e la civiltà paleoveneta a cento anni dalle prime scoperte. Atti dell ́XI Convegno di Studi Etruschi e Italici, Este – Padova, 27 giugno – 1 luglio 1976, 153–170, Firenze.
DOBIAT, C., H. MATTHÄUS, B. RAFTERY, J. HENDER- SON 1987, Glasperlen der vorrömischen Eisenzeit 2. Ringaugenperlen und verwandte Perlengruppen. Nach Unterlagen von Thea Elisabeth Haevernick (+). – Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 9.
DRAKSLER, M. 2007, Območje Zagorja ob Savi v praz- godovini (Das Gebiet von Zagorje ob Savi in der Vorgeschichte). – Arheološki vestnik 58, 121–155.
DULAR, A. 1991, Šmarjeta 2. Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo Cerkvijo / Die vorgeschi- chtlichen Nekropolen in der Umgebung von Bela Cerkev. – Katalogi in monografije 26.
DULAR, J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem obdobju (Die Bela krajina in der frühen Hallstattzeit). – Arheološki vestnik 24 (1975), 544–592.
DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. Prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem (Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – Dela 1. razreda SAZU 23.
DULAR, J. 2001, Neolitska in eneolitska višinska naselja v osrednji Sloveniji / Neolitische und äneolitische Höhensiedlungen in Zentralslowenien. – Arheološki vestnik 52, 89–106.
DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die halllstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6.
DULAR, J. 2007, Pferdegräber und Pferdebestattungen in der hallstattzeitlichen Dolenjsko-Gruppe / Konjski grobovi in pokopi konj v dolenjski halštatski skupini. – V / In: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur. / eds), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan. – Situla 44, 737–752.
DULAR, J. 2009, Sava v bronasti in železni dobi. – V / In: J. Peternel (ur. / ed.), Ukročena lepotica. Sava in njene zgodbe, 36–41, Sevnica.
DULAR, J., S. TECCO HVALA 2007, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement – economy – society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev – gospodarstvo – družba. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 12.
DULAR, J., S. CIGLENEČKI, A. DULAR 1995, Kučar. Že- leznodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju (Kučar. Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj). – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1.
DUNGEL, A. 1908, Die Flachgräber der Hallstattzeit bei Statzendorf in Niederösterreich. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 2/1, 1–39.
EGG, M. 1986, Italische Helme. Studien zu den ältereisen- zeitlichen Helmen Italiens und der Alpen. – Römisch- -Germanisches Zentralmuseum, Monographien 11.
EGG, M. 1999, Waffenbrüder? Eine ungewöhnliche Bestat- tung der Frühlatènezeit in Novo mesto in Slowenien. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 46, 317–356.
EGG, M., R. LEHNERT 2011, Kampf oder Exekution? Einige Anmerkungen zu den figural verzierten Bronzesitulen aus Grab 33, Hügel III von Novo mesto-Kandija, Slowenien / Boj ali usmrtitev? Nekaj misli k figuralno okrašenima bronastima situlama iz groba 33 v gomili III iz Kandije v Novem mestu. – Arheološki vestnik 62, 231–260.
EGG, M., U. NEUHÄUSER, Ž. ŠKOBERNE 1998, Ein Grab mit Schüsselhelm aus Budinjak in Kroatien. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 45, 435–472.
FOGOLARI, G. 1975, La protostoria delle Venezie. – V / In: Popoli e civiltá dell ́ Italia antica 4, 61–222, Roma. GABROVEC, S. 1960, Grob z oklepom iz Novega mesta /
Panzergrab von Novo mesto. – Situla 1, 27–79. GABROVEC, S. 1962–1963, Halštatske čelade jugovzho- dnoalpskega kroga / Die hallstattzeitlichen Helme des südostalpinen Kreises. – Arheološki vestnik 13–14, 293–347.
GABROVEC, S. 1964–1965, Halštatska kultura v Sloveniji. – Arheološki vestnik 14–15, 21–63.
GABROVEC, S. 1965, Kronologija čelad negovskega tipa. – Arheološke študije 2. Situla 8, 177–186.
GABROVEC, S. 1966, Zur Hallstattkultur in Slowenien. – Germania 44, 1–48.
GABROVEC, S. 1968, Grob s trinožnikom iz Novega mesta / Das Dreifussgrab aus Novo mesto. – Arheološki vestnik 19, 157–188.
GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji / Der Beginn der Hallstattzeit in Slowenien. – Arheološki vestnik 24 (1975), 338–385.
GABROVEC, S. 1987, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom. – V / In: A. Benac (ur.), Praistorija jugo- slavenskih zemalja 5. Željezno doba, 25–181, Sarajevo.
GABROVEC, S. 1994, Stična I. Naselbinska izkopavanja / Siedlungsausgrabungen. – Katalogi in monografije 28. GABROVEC, S. 1999, 50 Jahre Archäologie der älteren Eisenzeit in Slowenien / 50 let arheologije starejše že- lezne dobe v Sloveniji. – Arheološki vestnik 50, 145–188.
GABROVEC, S. 2008, “Stiške gomile / Stična-Grabhügel”. – V / In: Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit / Studien, Katalogi in monografije 38 (2010), 7–60.
GABROVEC, S., B. TERŽAN 2008, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit / Studien. – Katalogi in monografije 38 (2010).
GABROVEC, S., A. KRUH, I. MURGELJ, B. TERŽAN 2006, Stična II/1. Gomile starejše železne dobe. Katalog / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Katalog. – Katalogi in monografije 37.
GEDL, M. 1991, Die Hallstatteinflüsse auf den polnischen Gebieten in der Früheisenzeit. –Zeszyty Naukiwe Uniwersytetu Jagiellońskiego CMLXIX, Prace archeologiczne 48.
GUŠTIN, M. 1974a, Mahaire. Doprinos k povezavam Picena, Slovenije in Srednjega Podonavja v 7. stol. pr. n. št. / Mahaira Krummschwerter: urgeschichtliche Verbindungen Picenum – Slowenien – Basarabi. – Situla 14–15, 77–94.
GUŠTIN, M. 1974b, Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja (Die eisenzeitlichen Grabhügel aus der Umgebung von Boštanj). – Varia arhaeologica, Posavski muzej Brežice, 1, 87–119.
GUŠTIN, M., T. KNIFIC 1973, Halštatske in antične najdbe iz Javora / Funde aus Hallstatt- und Römerzeit in Javor. – Arheološki vestnik 24, 831–847.
GUŠTIN, M., B. TERŽAN 1975, Malenškova gomila v Novem mestu. – Arheološki vestnik 26, 188–202.
GUŠTIN, M., B. TERŽAN 1977, Beiträge zu den vorgeschi- chtlichen Beziehungen zwischen dem Südostalpengebiet, dem nordwestlichen Balkan und dem südlichen Panno- nien im 5. Jahrhundert. – V / In: V. Markotic (ur./ ed.), Ancient Europe and the Mediterranean. Studies presented in honour of Hugh Hencken, 77–89, Warminster.
HAEVERNICK, Th. E. 1974, Zu den Glasperlen in Slowe- nien. – Situla 14–15, 61–65.
HELLMUTH, A. 2006, Pfeilspitzen. Untersuchungen zu den sogenannten skythischen Pfeilspitzen aus der befestigten Höhensiedlung von Smolenice-Molpir. – Universitätsfor- schungen zur prähistorischen Archäologie 128, 7–204.
HELLMUTH, A. 2010, Bogenschützen des Pontischen Ra- umes in der Älteren Eisenzeit. Typologische Gliederung, Verbreitung und Chronologie der skythischen Pfeilspitzen 1–2. – Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 177.
HELLMUTH KRAMBERGER, A. 2017, Archäologische Hinweise zu kriegerischen Auseinandersetzungen mit reiternomadischen Gruppen im östlichen Mitteleuropa und im Vorderen Orient. – V / In: E. Miroššayová, C. Pare, S. Stegmann-Rajtár (ur. / eds.), Das nördliche Karpatenbecken in der Hallstattzeit, Archaeolingua 38, 571–589.
HENCKEN, H. 1978, The Iron Age Cemetery of Magdalenska gora in Slovenia. Mecklenburg Collection 2. – American School of Prehistoric Research / Bulletin 32.
HEURGON, J. 1982, Življenje in navade Etruščanov. – Lju- bljana (prevedla / translation M. Šašel-Kos).
JEREB, M. 2016, Die Bronzegefäße in Slowenien. – Prähi- storische Bronzefunde II/19.
KASTELIC, J. (ur. / ed.) 1962, Umetnost alpskih Ilirov in Venetov. Situle od Pada do Donave. – Ljubljana.
KASTELIC, J. 1962, Umetnost situl od Pada do Donave. – V / In: Kastelic (ur. / ed.), Umetnost alpskih Ilirov in Venetov. Situle od Pada do Donave, 31–59, Ljubljana.
KASTELIC, J., K. KROMER, G. MANSUELLI 1965, Situla Art. – Beograd.
KEMENCZEI, T. 2009, Studien zu den Denkmälern skythi- sch geprägter Alföld Gruppe. –Inventaria praehistorica Hungariae 12, Budapest.
KNEZ, T. 1986, Novo mesto 1. Halštatski grobovi (Hall- stattzeitliche Gräber). – Carniola Archaeologica 1.
KNEZ, T. 1993, Novo mesto 3. Kapiteljska njiva. Knežja gomila (Fürstengrabhügel). – Carniola Archaelogica 3.
KRIŽ, B. 1995, Novo mesto pred Iliri / Novo mesto vor den Illyrern. – Novo mesto.
KRIŽ, B. 1997, Novo mesto 4. Kapiteljska njiva. Gomila II in gomila III. – Carniola Archaeologica 4.
KRIŽ, B. 2000, Novo mesto 5. Kapiteljska njiva. Gomila IV in gomila V. – Carniola Archaeologica 5.
KRIŽ, B. 2006, Jantarni in stakleni nakit Novega Mesta / Amber and Glass Jewellery of Novo mesto. – V / In: L. Bakarić, B. Križ, M. Šoufek, Pretpovijesni jantar i staklo iz Prozora u Lici i Novog mesta u Dolenjskoj, 94–139, 172–193, Zagreb.
KRIŽ, B. 2013, Novo mesto 7. Kapiteljska njiva. Gomile I, XIV in XV (Barrows I, XIV and XV). – Carniola Archaeologica 7.
KRIŽ, B. 2019, Novo mesto VIII. Kapiteljska njiva. Način pokopa v starejši železni dobi (Burial rite in the Early Iron Age). – Carniola Archaeologica 8.
KRIŽ, B., P. STIPANČIĆ 2016, Tisočletna nekropola. 30 let zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi v Novem mestu / A thousand-year necropolis. 30 years of archaeological rescue excavations at Kapiteljska njiva in Novo mesto. – Novo mesto.
KRIŽ, B., M. JEREB, B. TERŽAN 2014, Novo mesto. Kapi- teljska njiva. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Ab- solute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 473–484.
KUNTER, K. 1995, Glasperlen der vorrömischen Eisenzeit 4. Nach Unterlagen von Th.E. Haevernick (+). Schi- chtaugenperlen. – Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 18.
LAHARNAR, B., P. TURK 2017, Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. – Ljubljana (= Iron Age stories from the Crossroads. – Ljubljana).
LAZAR, T. 2011, Borilna tehnika halštatskodobnih boksarjev: poskus ponovne interpretacije situlskih upodobitev / The fighting techniques of the Hallstatt period boxers: an attempt at reinterpretation of the situla art. – Arheološki vestnik 62, 261–288.
LUCKE, W., O.-H. FREY 1962, Die Situla in Providence (Rhode Island). Ein Beitrag zur Situlenkunst des Osthall- stattkreises. – Römisch-Germanische Forschungen 26.
MALNATI, L. 2003, Le fonti greche e latine sull ́antico popoli dei Veneti. – V / In: L. Malnati, M. Gamba (ur. / eds.), I Veneti dai bei cavalli, 11–19, Canova.
MATTHÄUS, H., Ch. BRAUN 1983, Glasperlen der vorrömi- schen Eisenzeit 1. Nach Unterlagen von Thea Elisabeth Haevernick (+). – Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 5.
MEES, A. 2012, Die Kelten und der Mond. Neue Forsc- hungen am Magdalenenberg. – Antike Welt 6/12, 47–54. MEES, A. 2017, Der Magdalenenberg und die Orientierung von keltischen Grabhügeln. Eine bevorzugte Ausrichtung zum Mond? – V / In: D. Krausse, M. Monz (ur. / eds.), Neue Forschungen zum Magdalenenberg, Archäologische Informationen aus Baden-Württemberg 77, 76–93.
MEES, S., B. DEISS 2013, Keltische Sternenforscher. – Spektrum der Wissenschaft 9, 78–83.
MEYER-ORLAC, R. 1983, Einige Erwägungen zu den Stangensetzungen im Magdalenenberg. – Archäologische Nachrichten aus Baden 31, 12–21.
MUŠIČ, B., L. ORENGO 1998, Magnetometrične raziskave železnodobnega talilnega kompleksa na Cvingerju pri Meniški vasi / Magnetic Investigation of the Iron Age Iron-Smelting Complex at Cvinger near Meniška vas. – Arheološki vestnik 49, 157–186.
NORTMANN, H. 1991, Einige Bemerkungen zur Chro- nologie der Hunsrück-Eifel-Kultur. – Trierer Zeitschrift 54, 65–94.
PARZINGER, H. 1988, Chronologie der Späthallstatt- und Frühlatène-Zeit. Studien zu Fundgruppen zwischen Mosel und Save. – Quellen und Forschungen zur prähisto- rischen und provinzialrömischen Arhäologie 4, Acta Humaniora,Weinheim.
PAVLIN, P., S. TECCO HVALA, J. BIZJAK 2019, Depo iz starejše kulture žarnih grobišč v Trbovljah in rečna pot po Savi / A hoard of the Early Urnfield Culture from Trbovlje and the river route along the Sava. – Arheološki vestnik 70, 9–30.
PAVLOVIČ, D. 2014, 28. Drnovo. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 491–504.
PETERLE-UDOVIČ, P. 2011, Pojav in uporaba železa v starejši železni dobi na Slovenskem. Magistrsko delo / MA thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
SPINDLER, K. 1973, Die Ausgrabungen am Magdalenen- berg bei Villingen im Schwarzwald (Magdalenenberg pri Villingenu (Schwarzwald). Izkopavanja v letu 1972). – Arheološki vestnik 24 (1975), 637–659.
ŠKOBERNE, Ž. 1999, Budinjak. Kneževski tumul. – Zagreb. ŠKOBERNE, Ž. 2004, Grupa Budinjak / Budinjak Group / Budinjak-Gruppe. – V / In: D. Balen-Letunić (ur. / ed.), Ratnici na razmeđu istoka i zapada. Starije željezno doba u kontinentalnoj Hrvatskoj / Warriors at the crossroad of East and West / Krieger am Scheideweg zwischen Ost und West, 131–171, Zagreb.
ŠKOBERNE, Ž., A. BUGAR 2017, Od Budinjaka do Mainza / Von Budinjak nach Mainz. –Zagreb.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2011, Starejšeželeznodobno grobišče Veliki Nerajec pri Dragatušu v Beli krajini / The Early Iron Age cemetery of Veliki Nerajec near Dragatuš in Bela krajina. – Arheološki vestnik 62, 165–230.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014, Contributo alla conoscenza degli inizi dell ́età del ferro tra la penisola italiana e l ́area alpina sud-orientale. Analisi degli spilloni con capocchia conica e ad ombrellino nell ́area del Caput Adriae. – Padusa NS 50, 141–166.
ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2017, Grobovi iz starejšega hal- štatskega obdobja na Molniku. – V / In: S. Tecco Hvala, Molnik pri Ljubljani v železni dobi / The Iron Age site at Molnik near Ljubljana. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 36, 89–108.
TAGLIAMONTE, G. 2017, Political organization and magistrates. – V / In: A. Nasso (ur. / ed.), Etruscology 1, 121–141, Boston, Berlin.
TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Magdalenska gora. Social structure and burial rites of the Iron Age community. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 26.
TECCO HVALA, S. 2017, Molnik pri Ljubljani v železni dobi / The Iron Age site at Molnik near Ljubljana. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 36.
TECCO HVALA, S., J. DULAR, E. KOCUVAN 2004, Že- leznodobne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36.
TERŽAN, B. 1974, Halštatske gomile z Brusnic na Dolenj- skem / Die hallstattzeitlichen Grabhügel aus Brusnice bei Novo mesto. – Varia arhaeologica, Posavski muzej Brežice 1, 31–66.
TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula / Die Certosafibel. – Arheološki vestnik 27, 317–536.
TERŽAN, B. 1985, Poskus rekonstrukcije halštatske družbene strukture v dolenjskem kulturnem krogu / Ein Rekonstruktionsversuch der Gesellschaftsstruktur im Dolenjsko-Kreis der Hallstattkultur. – Arheološki vestnik 36, 77–105.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25.
TERŽAN, B. 1992, Bemerkungen zu H. Parzingers Chro- nologie der Spähallstatt- und Frühlatènezeit. – Praehi- storische Zeitschrift 67/1, 66–89.
TERŽAN, B. 1995a, Handel und soziale Oberschichten im früheisenzeitlichen Südosteuropa. – V / In: B. Hänsel (ur. / ed.), Handel, Tausch und Verkehr im bronze- und frühei- senzeitlichen Südosteuropa, Südosteuropa-Schriften17 (= Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 11), 81–159.
TERŽAN, B. 1995b, Das Land der Medeia? – V / In: U. Finkbeiner, R. Dittmann, H. Hauptmann (ur. / eds.), Beiträge zur Kulturgeschichte Vorderasiens. Festschrift für Rainer Michael Boehmer, 627–637, Mainz.
TERŽAN, B. 1997, Heros der Hallstattzeit. Beobachtungen zum Status an Gräbern um das Caput Adriae. – V / In: C. Becker, M.-L. Dunkelmann, C. Metzner-Ne- belsick, H. Peter-Röcher, M. Roeder, B. Teržan (ur. / eds.), Χρόνος. Beiträge zur prähistorischen Archäolo- gie zwischen Nord- und Südosteuropa. Festschrift für Bernhard Hänsel, Internationale Archäologie. Studia honoraria 1, 653–669.
TERŽAN, B. 1998, Auswirkungen des skythisch geprägten Kulturkreises auf die hallstattzeitlichen Kulturgruppen Pannonies und des Ostalpenraumes. – V / In: B. Hän- sel, J. Machnik (ur. / eds.), Das Karpatenbecken und die osteuropäische Steppe. Nomadenbewegungen und Kulturaustausch in den vorchristlichen Metallzeiten (4000 – 500 v.Chr.), Südosteuropa-Schriften 20 (= Prä- historische Archäologie in Südosteuropa 12), 511–560.
TERŽAN, B. 2004, Obolos – mediterrane Vorbilder einer prämonetären “Währung” der Hallstattzeit ? – V / In: B. Hänsel (ur. / ed.), Parerga Praehistorica. Jubiläums- schrift zur Prähistorischen Archäologie – 15 Jahre UPA, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 100, 161–202.
TERŽAN, B. 2008, Stiške skice / Stična Skizzen. – V / In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Stična II/2. Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien, Katalogi in monografije 38 (2010), 189–325.
TERŽAN, B. 2010, Hallstattzeitliche Kriegereliten an der westlichen Grenze der skythischen Welt. – V / In: J. Leskovar, M.-Ch. Zingerle (ur. / eds.), Goldener Ho- rizont. 4000 Jahre Nomaden der Ukraine, 86–94, Linz.
TERŽAN, B. 2011, Horses and cauldrons. Some remarks on horse and chariot races in situla art. – V / In: S. Casini (ur. / ed.), “Il filo del tempo”. Studi di preistoria e protostoria in onore di Raffaele Carlo de Marinis, Notizie Archaeologiche Bergomensi 19, 303–325.
TERŽAN, B. 2014a, Prvi med prvimi – o centralnem grobu gomile I na Kapiteljski njivi v Novem mestu / First among the firsts – the central grave of tumulus I at Kapiteljska njiva in Novo mesto. – V / In: S. Tecco Hvala (ur. / ed.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Arcaheologici Sloveniae 30, 251–270.
TERŽAN, B. 2014b, O konjskih dirkah sredi 1. tisočletja pr. Kr.: konj in kotel v situlski umetnosti. – V / In: P. Štih (ur. / ed.), Varia, Razprave 1. razreda SAZU 28, 104–138.
TERŽAN, B. 2015, Ein Reiterkrieger in kaukasischer Tracht vom Rande der südostalpinen Hallstattkultur. – V / In: I. Szatmari (ur. / ed.), An der Grenze der Bronze- und Eisenzeit. Festschrift für Tibor: Kemenczei zum 75. Geburtstag, 445–457, Budapest.
TERŽAN, B., M. BRICELJ 2019, Danubian Horseman from Novo mesto ? – Archaica 7, 79–100.
TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2014a, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40.
TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2014b, Poskus datiranja starejše železne dobe na Slovenskem / Attempt at an absolute dating of the Early Iron Age in Slovenia. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar (ur. / eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40, 703–724.
TOMEDI, G. 1996, Nochmals zur Fabel von den “Tra- ditionsschwertern”. Weitere Randbemerkungen zu den Schwertgräbern des Südostalpenraumes und zur “Schwertgrabchronologie”. – V / In: Th. Stöllner (ur. / ed.), Europa celtica. Untersuchungen zur Hallstatt- und Latènekultur, Veröffentlichungen des Vorgeschichtlichen Seminars Marburg, Sonderband 12, 167–188.
TOMEDI, G. 2017, Siedlungen und politische Strukturen in Mittel- und Oberitalien sowie im Südostalpenraum. – V / In: E. Miroššayová, Ch. Pare, S. Stegmann-Rajtár (ur. / eds.), Das nördliche Karpatenbecken in der Hallstattzeit, Archaeolingua 38, 192–208.
TORBRÜGGE, W. 1965, Die Hallstattzeit in der Oberpfalz. 2. Die Funde und Fundplätze in der Gemeinde Beilngries. – Materialhefte zur Bayerischen Vorgeschichte 20.
TURK, P. 2005, Podobe življenja in mita / Bilder aus Leben und Mythos / Images of life and myth. – Ljubljana.
TURK, P. 2018, Neolitska gradišča v osrednji Sloveniji. – V / In: Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji. Zbornik s posvetovanja o gradiščih, Pivka, 24. maja 2017,12–25, Gorjansko.
TURK, P., M. TURK 2019, Gradišča v neolitiku in bakreni dobi. – V / In: P. Turk, M. Turk, Najstarejše zgodbe s stičišča svetov, 104–111, Ljubljana.
UDOVČ, K. 2009, Mačkovec pri Novem mestu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 8. [https://www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/008_mackovec_pri_novem_mestu.pdf ].
WELLS, P. S. 1981, The Emergence of an Iron Age Econo- my. The Mecklenburg grave groups from Hallstatt and Stična. Mecklenburg Collection 3. – American School of Prehistoric Research / Bulletin 33.
ZIMMERMANN, E. 2003, Fighten. Faustkampf in der Situlenkunst – Kampf der Fäuste (Boksanje v situlski umetnosti – boj s pestmi). Arheološki vestnik 54, 225–241.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
