Orinjasjenske koščene konice iz Potočke zijalke

Razlaga novih rezultatov morfometrične statistične analize

  • Matija Turk
  • Ivan Turk
Ključne besede: Slovenija, Potočka zijalka, orinjasjen, koščene konice, morfometrična analiza (ANOVA), tipologija

Povzetek

Zbirka 134 orinjasjenskih koščenih konic z masivno bazo iz Potočke zijalke je po 90 letih od odkritja še vedno največja takšna zbirka v Evropi. Konice, ki so bile večkrat predmet različnih raziskav, so bile najdene v dveh plasteh na dveh lokacijah z različnim bivalnim in sedimentacijskim mikrookoljem. Glede na vzdolžni presek konic sta z velikim številom primerkov v obeh plasteh in na obeh lokacijah zastopana dva različna tipa konic: ploščat in vretenast, ki se razlikujeta tudi po tehničnih lastnostih. S po enim primerkom je zastopanih nekaj monotipov, med katerimi je tudi t. i. tip mladečke konice. Sto sedemnajst konic obeh glavnih tipov je tokrat prvič sistematično analiziranih z uporabo standardnih parametričnih in neparametričnih statističnih postopkov na podlagi kombinacij 20 znakov: 9 metričnih in 11 opisnih. Glede na izsledke analiz je predlagana vrsta novosti o domnevnih razvojno-tehničnih izboljšavah konic, načinu nasaditve, popravilu poškodb, izdelavi nastavkov za večje konice in pomenu zarez na robovih nekaterih konic. Avtorja ugotavljata, da gre pri tipu vretenastih konic Potočke zijalke za tehnično izpopolnjeno obliko konice z masivno bazo, ki si upravičeno zasluži naziv konica Potočka zijalka ali olševska konica.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Matija Turk

Narodni muzej Slovenije
Prešernova 20
SI-1000 Ljubljana
in
Znanstvenoraziskovalni center SAZU Inštitut za arheologijo
Novi trg 2
SI-1000 Ljubljana

Literatura

ALBRECHT, G. 1977, Testing materials as used for bone points of the Upper Palaeolithic. – In / V: H. Champs- -Faber (ed. / ur.), Méthodologie appliquée à l‘industrie de l‘os préhistorique, 119–126, Paris.

ALBRECHT, G., J. HAHN, W. G. TORKE 1972, Merkmala- nalyse von Geschoßspitzen des mittleren Jungpleistozäns in Mittel-und Osteuropa. – Archaeologica Venatoria 2.

ARNDT, S., M. H. NEWCOMER 1986, Breakage patterns on prehistoric bone points. – In / V: D. A. Roe (ed. / ur.), Studies in the Upper Palaeolithic of Britain and Northwest Europe, BAR. International Series 296, 165–173.

BAYER, J. 1922, Das Aurignac-Alter der Artefakte und menschlichen Skelettreste aus der Fürst Johanns-Höhle bei Lautsch in Mähren. – Mitteilungen der Anthropolo- gischen Gesellschaft in Wien 52, 173–185.

BAYER, J. 1929, Die Olschewakultur eine neue Fazies des Schnalklingenkulturkreise in Europa. – Eiszeit und Urgeschichte 6, 83–100.

BERGMAN, C. A. 1987, Hafting and Use of Bone and Antler Points from Ksar Akil, Lebanon. – In / V: D. Stordeiur (ed. / ur.), La Main et l‘Outil. Manches et emmanchements préhistoriques, Travaux de la Maison de l‘Orient 15, 117–126.

BRODAR, M. 1985a, Potočka zijalka in Mokriška jama. – Arheološki vestnik 36, 11–24.

BRODAR, M. 1985b, Die Höhlen Potočka zijalka und Mokriška jama. – Quartär 35/36, 69–80.

BRODAR, M. 1994, Še ena konica iz Potočke zijalke / Noch eine Knochenspitze aus der Höhle Potočka zijalka. – Arheološki vestnik 45, 7–9.

BRODAR, M. 2000, Kulturne najdbe kontrolnega izko- pavanja v Potočki zijalki / Kulturfunde aus dem Kon- trollschnitt in der Höhle Potočka zijalka. – Arheološki vestnik 51, 7–11.

BRODAR, M. 2003, Ivan Turk, Morfometrična analiza zgodnjih koščenih konic v povezavi z najdbami koščenih konic iz Divjih bab I. – Arheološki vestnik 54, 421–422.

BRODAR, M. 2009, Stara kamena doba v Sloveniji / Alt- steinzeit in Slowenien. – Ljubljana.

BRODAR, S. 1935, Črteži na paleolitskih artefaktih iz Potočke zijalke na Olševi. – Etnolog 8, 1–23.

BRODAR, S. 1936–1937, Die ersten bisher im hochalpinen Gebiet gefundenen Kunstäusserungen des vorgeschich- tlichen Menschen. – IPEK- Jahrbuch für prähistorische und ethnographische Kunst 2, 128–129.

BRODAR, S., M. BRODAR 1983, Potočka zijalka. Visoko- alpska postaja aurignacienskih lovcev / Potočka zijalka. Eine hochalpine Aurignacjägerstation. – Dela 1. razreda SAZU 24.

DOBOSI, V. T. 2002, Bone finds from Istállóskő cave. – Prehistoria 3, 79–104.

DOYON, L. 2013, L‘apport du réaffûtage à la variabilité morphométrique des pointes de projectile aurignaciennes en bois de cervidé. – Mémoire présenté à la Faculté des Arts et des Sciences en vue de l‘obtention du grade de M. Sc. en anthropologie, Montréal.

DOYON, L. 2013, L‘apport du réaffûtage à la variabilité morphométrique des pointes de projectile aurignaciennes en bois de cervidé. – Département d‘anthropologie, Fa- culté des Arts et des Sciences, Montréal (unpublished / neobjavljeno). [https://www.academia.edu/4395499/ Lapport_du_r%C3%A9aff%C3%BBtage_%C3%A0_la_ variabilit%C3%A9_morphom%C3%A9trique_des_pointes_ de_projectile_aurignaciennes_en_bois_de_cervid%C3%A9 (last access /zadnji dostop: 14. 3. 2019)].

DOYON, L. 2017, La variabilité technologique et morpho- métrique des pointes de projectile aurignaciennes en matière osseuse. Implications cognitives, sociales et environnementales. –PhD thesis / Doktorsko delo, Université de Bordeaux, Université de Montréal (un- published / neobjavljeno). [https://www.researchgate. net/publication/320184092_La_variabilite_technolo- gique_et_morphometrique_des_pointes_de_projecti- le_aurignaciennes_en_matiere_osseuse_Implications_co- gnitives_sociales_et_environnementales/download (last access /zadnji dostop: 14. 3. 2019)].

DOYON, L. 2019, On the shape of things: A geometric morphometrics approach to investigate Aurignacian group membership. – Journal of Archaeological Science 101, 99–114.

DOYON, L., H. K. KNECHT 2014, The effects of use and resharpening on morphometric variability of Aurignacian antler projectile points. – Mitteilungen der Gesellschaft für Urgeschichte 23, 83–101.

HAHN, J. 1974, Analyse des sagais du Paléolothique supéri- eur ancien en Europe. Méthodes et premiers résultats. – In / V: Premier colloque international sur l‘industrie de l‘os dans la préhistoire, 119–127, Aix-en-Provence.

HAHN, J. 1988, Sagais. Fiche sagais à base simple de tra- dition aurignacienne. – In / V: H. Delporte, J. Hahn, L. Mons, G. Pinçon, D. de Sonneville-Bordes (eds. / ur.), Sagais, Fiches typologiques de l‘industrie osseuse préhistoriques 1, 1–17, Aix-en-Provence.

HORUSITZKY, F. Z. 2004, Les artefacts en os et bois de cerf à Bukovac, Lokve (Croatie). Une seconde flûte possible? Relations entre les chasseurs de Lokve et les montagnards d’Olcheva au début du Paléolithique su- périeur / Artefakti iz kosti in rogovja iz jame Bukovac pri Lokvah (Hrvaška) (Še ena domnevna piščal? Pove- zave med lovci iz Lokev in gorjani z Olševe na začetku mlajšega paleolitika). – Arheološki vestnik 55, 9–37.

HORUSITZKY, F. Z. 2006, »Flute« et pointes de la Grosse Badlhöhle, Austria / »Flute« and points from Grosse Badlhöhle, Austria. – L‘Anthropologie 110, 318–345.

HORUSITZKY, F. Z. 2007, Les pointes organiques auri- gnaciennes et moustériennes de Divje babe I, Slovénie. Reconstruction des pointes par la théorie de flambages. – Arheološki vestnik 58, 9–27.

HORUSITZKY, F. Z. 2008, Reconstruction des pointes organiques aurignaciennes de la Dzeravá skala (Pálffy- -barlang), Slovaquie / Reconstructions of organic Au- rignacian points from Dzeravá skala (Pálffy-barlang), Slovakia. – L‘Anthropologie 112, 201–246.

JÉQUIER, C. 2016, The incised bone points from Early Aurignacian of Potočka zijalka (Slovenia), hafting system or ornament? – Quaternary International 403, 51–56.

KNECHT, H. 2000, Design Strategies of Early Upper Paleolithic Bone and Antler Projectile Technologies. – In / V: C. Bellier, P. Cattelain, M. Otte (eds. / ur.), La chasse dans la Préhistoire. Hunting in Prehistory, Études et recherches archéologiques de l‘Université de Liège 51, 28–36.

LEROY-PROST, C. 1975, L‘industrie osseuse aurignacien- ne. Essai régional de classification: Poitou, Charente, Périgord. – Gallia Préhistoire 18, 65–156.

LEROY-PROST, C. 1979, L‘industrie osseuse aurignacien- ne. Essai régional de classification: Poitou, Charente, Périgord (suite). – Gallia Préhistoire 22/1, 205–370.

MOREAU et al. 2015 = Moreau, L., B. Odar, A. Horvat, T. Higham, P. Turk, D. Pirkmajer 2015, Reassessing the Aurignacian of Slovenia: lithic techno-economic behaviour and direct dating of osseous projectile points. – Journal of Human Evolution 78,158–180.

ODAR, B. 2008, Izdelava in uporaba koščenih konic iz Potočke zijalke. – Disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

ODAR, B. 2011, Archers at Potočka zijalka? / Lokostrelci v Potočki zijalki? – Arheološki vestnik 62, 433–456. ODAR, B. 2014, Potočka Zijavka (Slovenia) - excavation campaign 2012. – Archäologisches Korrespondenzblatt 44/2, 137–148.

ODAR, B. 2015, Potočka zijavka. – Celje.

OWEN, L. R. 2013, Sewing and weaving with osseous points – A new look at Upper paleolithic »Projectile« points. – Erlangen Studien zur Prähistorische Archäo- logie 1, 169–175.

PACHER, M. 2003, Upper Pleistocene cave assemblages at alpine sites in Austria and adjacent regions. – Preistoria Alpina 39, 115–127.

PACHER, M. 2010, Raw material analysis of Upper Palaeo- lithic bone points and the invention of the Olschewian. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission der Öster- reichischen Akademie der Wissenschaften 72, 319–325.

PACHER, M., V. POHAR, G. RABEDER 2004 (ur. / eds.), Potočka zijalka. Palaeontological and archaeological results of the campaigns 1997–2000, Mitteillungen der Kommission für Quartärforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 13.

POHAR, V. 2004, Stone and bone artefacts from the exca- vations 1927–2000 in Potočka zijalka (Slovenia). – In / V: M. Pacher, V. Pohar, G. Rabeder (eds. / ur.), Potočka zijalka. Palaeontological and archaeological results of the campaigns 1997–2000, Mitteillungen der Kommission für Quartärforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 13, 211–216.

RABEDER, G., V. POHAR 2004, Stratigraphy and chronology of the cave sediments from Potočka zijalka (Slovenia). – In / V: M. Pacher, V. Pohar, G. Rabeder (eds. / ur.), Potočka zijalka. Palaeontological and archaeological results of the campaigns 1997–2000. Mitteillungen der Kommission für Quartärforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 13, 235–246.

TARTAR, E., R. WHITE 2013, The manufacture of Aurig- nacian split-based points: An experimental challenge. – Journal of Archaeological Science 40, 2723–2745.

TAGLIACOZZO et al. 2013 = Tagliacozzo, A., M. Ro- mandini, I. Fiore, M. Gal, M. Peresani 2013, Animal exploitation strategies during the Uluzzian at Grotta di Fumane (Verona, Italy). – In / V: J. L. Clark, J. D. Speth (eds. / ur.), Zooarchaeology and Modern Human Origins, Human Hunting Behavior during the Later Pleistocene, 129–150, Dordrecht, New York.

TEJERO, J.-M., M. CHRISTENSEN, P. BODU 2012, Red deer antler technology and early modern humans in Southeast Europe: an experimental study. – Journal of Archaeological Science 39, 332–346.

TURK, I. 2002, Morfometrična analiza zgodnjih koščenih konic v povezavi z najdbami koščenih konic iz Divjih bab I / Morphometric analysis of early bone points in connection with finds of bone points from Divje babe I. – Arheološki vestnik 53, 9–29.

TURK, I. 2005, Zagovor morfometrične analize koščenih konic / In defence of morphometric analysis of bone points. – Arheološki vestnik 56, 453–464.

TURK, I. 2014, Koščeni in rogovinasti artefakti / Bone and antler artefacts. – In / V: I. Turk (ed. / ur.), Divje babe I, Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji / Divje babe I, Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 29, 171–203.

TURK et al. 2001 = Turk, I., J. Dirjec, G. Bastiani, M. Pflaum, T. Lauko, F. Cimerman, F. Kosel, J. Grum, P. Cevc 2001, Nove analize »piščali« iz Divjih bab I (Slo- venija) / New analyses of the “flute” from Divje babe I (Slovenia). – Arheološki vestnik 52, 25–79.

TURK, J. 2011, Klimatostratigrafska umestitev sedimentov v zahodnem sektorju Potočke zijalke na podlagi re- konstrukcije snežnih razmer v času njihovega odlaganja / Climatostratigraphic classification of sediments in the western sector of Potočka zijalka, based on reconstruction of snow conditions at the time of their deposition. – In / V: B. Toškan (ed. / ur.), Drobci ledenodobnega okolja / Fragments of Ice Age environments, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 21, 209–217.

VERPOORTE, A. 2012, Caching and retooling in Potočka zijalka (Slovenia). Implications for Late Aurignacian land use strategies. – Archäologisches Korrespondenzblatt 42/2, 135–151.

VÉRTES, L. 1955, Neuere Ausgrabungen und paläolithische Funde in der Höhle von Istállóskő. − Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 5, 113–131.

WITHALM, G. 2004, New evidence for cave bear hunting from Potočka zijalka (Slovenia). – In / V: M. Pacher, V. Pohar, G. Rabeder (eds. / ur.), Potočka zijalka. Palaeontological and archaeological results of the cam- paigns 1997–2000, Mitteillungen der Kommission für Quartärforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 13, 219–234.

WOLF et al. 2016 = Wolf, S., S. C. Münzel, K. Dotzel, M. M. Barth, N. J. Conard 2016, Projectile Weaponry from the Aurignacian to the Gravettian of the Swabian Jura (Southwest Germany): Raw Materials, Manufacturing and Typology. – In / V: M. C. Langley (ed. / ur.), Os- seous Projectile Weaponry. Towards an Understanding of Pleistocene Cultural Variability, 71–87, Dordrecht, New York.

Objavljeno
2020-07-01
Kako citirati
TurkM., & TurkI. (2020). Orinjasjenske koščene konice iz Potočke zijalke: Razlaga novih rezultatov morfometrične statistične analize. Arheološki Vestnik, 71. https://doi.org/10.3986/AV.71.01
Rubrike
Prazgodovinske dobe